VSK Sklep PRp 67/2025

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Storilka mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 45,00 EUR.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Postojni (I) zavrnilo predlog storilke za vrnitev v prejšnje stanje, (II) v posledici kot prepozno zavrglo pritožbo, vloženo po zagovorniku 13.8.2024 in (III) storilki naložilo v plačilo sodno takso.

2Zoper sklep se storilka pritožuje po svojem zagovorniku. Nikoli ni prejela sodbe, zoper katero je bila 13.8.2024 vložena pritožba. Sodišče po vedenju storilke ne razpolaga s sporočilom o prejetem pismu. Stranki mora biti dana možnost, da izpodbija dejstva, ki izhajajo iz vročilnice. Čeprav drži, da je njen hišni predalčnik odprt, to še ne pomeni, da mora trpeti vsako tveganje pri vročanju. Ker vročitev ni bila pravilna, je izpodbijani sklep nezakonit in napačen.

3Pritožba ni utemeljena.

4Odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna, saj sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje stranki, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti (103. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Zatrjevana napačna vročitev ni dogodek, ki bi se primeril stranki, zato ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

5Napačna vročitev bi lahko vplivala na pravočasnost pritožbe. V spisu je vročilnica, iz katere izhaja, da je bila dne 16.1.2024 poskušana vročitev, da je bila pritožnica obveščena, da lahko pisanje prevzame v roku 15 dni na pošti in da bo v primeru, da pisanje ne bo prevzeto in bo predalčnik neuporaben, pisanje vrnjeno pošiljatelju. Vročilnica je javna listina, kar pomeni, da velja izpodbojna domneva, da je bilo pisanje vročeno. Naslovnik lahko resničnost na njej navedenih dejstev izpodbija, vendar je na njem tako trditveno kot dokazno breme. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne zadošča le trditev, da storilka pisanja ni prejela, ampak mora biti ta trditev obrazložena in zanjo predlagani ustrezni dokazi. V vlogi, ki jo je naslovila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je storilka zgolj povzela zakonske določbe in navedla, da ji sodba ni bila vročena. Storilka je torej možnost, da izpodbije zakonsko domnevo, imela, ni pa je izkoristila. V odločbah, na katere se sklicuje v pritožbi, je šlo za položaj, ko je naslovnik izpolnil svoje trditveno in dokazno breme in na ta način vzbudil dvom v pravilnost vročitve. V tem smislu naslovnik ne nosi sam vsega tveganja pri vročanju, ampak zadošča, da vzbudi razumen dvom v pravilnost vročitve. Glede na povedano o vsebini storilkine vloge, takega dvoma ni uspela vzbuditi. Pritožba, vložena 13.8.2024, je zato prepozna.

6Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (tretji odstavek 163. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1).

7Storilka mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 45,00 EUR sodne takse za pritožbo.