VSC Sklep II Kp 71839/2024

Pritožbi oškodovanke kot tožilke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) zavrglo obtožni predlog oškodovanke kot tožilke z dne 25.9.2024 zoper obdolženko, v katerem se ji očita storitev kaznivega dejanja zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1).

2Zoper sklep se je pritožila oškodovanka kot tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP neutemeljeno zavrglo obtožni predlog zoper obdolženko, ko je presodilo, da obdolženki ni mogoče očitati, da je plačilno sredstvo (plačilno kartico pokojnega A. A.) pridobila nezakonito in da plačilne kartice ni bila upravičena uporabljati, ker oškodovanka naj ne bi ponudila nobenih dokazov, poleg tega pa sta bila pokojni in obdolženka nesporno zakonca, med katerima tako velja režim skupnega premoženja, na katerem deleži vsakega od njiju niso določeni.

5Pritrditi je pritožbi, ki povzetemu utemeljeno nasprotuje. Pritožnica v pritožbi navaja povsem objektivne okoliščine, na podlagi katerih je po prepričanju pritožbenega sodišča sprejemljiv zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano ji kaznivo dejanje, torej da bančne kartice ni bila upravičena uporabiti in je ta bila pridobljena na nezakonit način, pri čemer si je obdolženka pridobila tudi protipravno premoženjsko korist.

6Sodišče pri preizkusu obstoja utemeljenega suma (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP) ne sme presojati, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne, in se tudi ne sme spuščati v presojo posameznih dokazov oziroma pri nasprotujočih si dokazih tehtati, kateri so bolj logični, prepričljivi ali skladni z drugimi dokazi. Takšno dokazno oceno bo namreč sodišče sprejelo po opravljeni glavni obravnavi, ko bo odločalo o utemeljenosti obtožnega akta. V okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga pa sodišče ugotavlja samo, ali iz obtožnega predloga in spisa izhaja zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.

7Na obstoj navedenega dokaznega standarda se sklepa iz doslej zbranih dokazov in podatkov. To so zlasti: zapisnik o sprejemu kazenske ovadbe z dne 17.6.2024, sklep Okrožnega državnega tožilstva v Celju, Kt/14617/2024/II, z dne 22.8.2024, knjigovodska kartica za račun št. SI56 1010 0005 6436 535 za obdobje od 6.7.2018 na CD, komunikacija z dne 8.3.2022, izpisek iz matičnega registra o smrti za osebo A. A.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je že sodišče prve stopnje na podlagi do sedaj zbranih dejstev lahko ugotovilo: (-) da pokojni A. A., ki je bil oče oškodovanke kot tožilke in zakonec obdolženke, na svojem transakcijskem računu ni imel pooblaščenih oseb; (-) da so bili iz njegovega transakcijskega računa v dnevih od 24.3.2022 do vključno 26.3.2022 opravljeni dvigi gotovine in opravljena plačila v skupni višini 511,57 EUR; (-) da teh dvigov pokojni sam ni mogel opraviti, ker je 21.3.2022 doživel srčni zastoj in bil istega dne hospitaliziran, 26.3.2022 pa je umrl, (-) da je obdolženka povedala, da je sama opravila te dvige, saj sta imela s pokojnim možem dogovor, da si delita stroške in sta imela PIN kode bančnih kartic.

8V obrazložitvi obtožnega predloga določno opredeljeni in sprejemljivo obrazloženi dokazi potrjujejo obstoj utemeljenega suma storitve obdolženki očitanega kaznivega dejanja, medtem ko je odločitev, ali je obdolženka kaznivo dejanje tudi dejansko storila, pridržana razpravljajočemu sodniku, ki bo morebitno sodbo oprl na dejstva in dokaze, ki bodo pretreseni na glavni obravnavi. Pri tem je prvo sodišče preuranjeno zaključilo, da so bila sredstva na transakcijskem računu pokojnika skupno premoženje. Kot pravilno opozori pritožnica, zgolj dejstvo, da naj bi bila obdolžena in pokojni A. A. poročena, ne dokazuje, da so bila sredstva na računu A. A. pridobljena z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev - torej da bi šlo samo za skupno premoženje v smislu določila 67. člena Družinskega zakonika (DZ).

9Nadalje so iz drugega odstavka 246. člena KZ-1 res izključeni primeri, ko imetnik negotovinskega plačilnega sredstva tega sam prepusti drugi osebi, ki pa sicer ni formalno pooblaščena za uporabo. To pomeni, da bo morala biti stvar dokazovanja tudi trditev obdolženke, da sta imela s pokojnim možem dogovor, na podlagi katerega je bila upravičena opravit te dvige.

10Iz do sedaj zbranih dokazov izhaja, da je obdolženka opravila sporne dvige s kartico pokojnega A. A., brez da bi bila za to pooblaščena, kakršni koli dogovor med njima, ki bi jo to dovoljeval, pa v tej fazi ni z ničemer izkazan. Brez nadaljnjega ugotavljanja relevantnih dejstev in brez izvedbe predlaganih dokazov, je zaključek sodišča prve stopnje o zavrženju obtožnega predloga nedvomno preuranjen.

11Po obrazloženem je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da ni zadosti dokazov, da bi bila obdolženka utemeljeno sumljiva dejanja, ki je predmet obtožbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi oškodovanke kot tožilke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nadaljnji postopek (tretji odstavek 402. člen ZKP). V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko bo v obravnavani zadevi razpisalo glavno obravnavo, na kateri bo zaslišalo stranke ter izvedlo predlagane dokaze ter o zadevi odločilo.