VSM Sodba IV Kp 13202/2020

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče v Murski Soboti je obdolženo A. A. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po členu 324/I točka 1 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter ji na podlagi člena 324/I KZ-1 v zvezi s členom 47/I KZ-1 izreklo denarno kazen, in sicer 45 dnevnih zneskov, to je denarno kazen v višini 1.800,00 EUR, ki jo je obdolženka dolžna plačati v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe. V primeru neizterljivosti se bo ta kazen izvršila tako, da se bo za vsaka začeta dva dnevna zneska, to je za vsakih 80,00 EUR, določil en dan zapora. Po členu 48/I KZ-1 je obdolženki tudi določilo stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega leta od pravnomočnosti sodbe s preizkusno dobo štirih let. Po členu 95/I Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženki naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka ter sodne takse.

2Zoper to sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zoper odločbo o izrečeni stranski kazni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da obdolženki izreče stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas devet mesecev.

3Na pritožbo okrožne državne tožilke je vložila odgovor obdolženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopne sodbe ne spremeni v smeri pritožbenega predloga.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je namreč tehtno presodilo in pojasnilo zakaj ni sledilo predlogu tožilke v smeri izreka stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila ter razloge za tako odločitev obširno obrazložilo. Ker z njimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče, se pokaže pritožba okrožne državne tožilke kot neupoštevna. Tudi stopnjo alkoholiziranosti je sodišče prve stopnje namreč obdolženki upoštevalo pri izreku omenjene stranske kazni, vendar je pri tehtanju ali naj to kazen izreče ali določi, dalo prednost temu, da je obdolženka dobila zaposlitev v Avstriji in da bo s tem v zvezi lahko poravnala tudi naloženo denarno kazen ter imela sredstva za svojo eksistenco, še ob tem, ko v Avstrijo brez lastnega prevoza ne more. Če se temu doda še dejstvo, da je obdolženka storitev očitanega kaznivega dejanja priznala, da je nekaznovana in da je prav zaradi "nezgode" izgubila zaposlitev, ker je bila sama hudo telesno poškodovana, je povsem pravilna prvostopna odločitev, da bo prav daljša preizkusna doba, in sicer štiri leta, ob določeni stranski kazni obdolženki velik "opomin", da v takem stanju v bodoče ne bo več vozila, ob tem, ko bo na cesti z vozilom skoraj vsak dan. Tako se pokaže določena stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega leta s preizkusno dobo štirih let, tudi po stališču pritožbenega sodišča kot primerna in pravična, pritožba okrožne državne tožilke pa v celoti kot neutemeljena.

6Iz navedenih razlogov in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po členu 383/I ZKP, je o pritožbi okrožne državne tožilke odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

7Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker je bilo z odločbo višjega sodišča odločeno v obdolženkino korist (člen 98/II ZKP).