UPRS Sodba I U 1701/2022-25

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Jesenice, št. 351-60/2018-6214-60 z dne 1. 2. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 467,70 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva tožeče stranke se zavrne.

Dosedanji postopek

1Z izpodbijanim prvostopenjskim aktom (GD) je prvostopenjski organ investitorki Občini ... izdal gradbeno dovoljenje (GD) za gradnjo manj zahtevnih objektov - dovozne ceste z opornim zidom, meteornega kanala za potrebe odvajanja meteorne vode, vodovodom, fekalnim kanalom, NN elektrovodom, JR elektrovodom, TK vodom, plinovodom na zemljiščih s parc. št. 256/3, 258/5, 258/7, vse k.o. ...; klasifikacija objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov je: 21120 (lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste), 22210 (lokalni distribucijski plinovodi), 22221 (lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo), 22231 (cevovodi za odpadno vodo), 22241 (lokalni distribucijski elektroenergetski vodi), 22242 (lokalna dostopovna komunikacijska omrežje), opisanih dimenzij in specifikacij za posamezni objekt ter navedenimi odmiki od sosednjih zemljišč, pri čemer se gradnja dovoljuje na podlagi navedene projektne dokumentacije in ob upoštevanju pridobljenih soglasij (1. točka izreka), odločil, da GD preneha veljati, če investitor ne začne z gradnjo objekta v dveh letih po njegovi pravnomočnosti (2. točka izreka), in da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

2V obrazložitvi je povzel potek postopka, ugotovljeno dejansko stanje ter za izdajo GD veljavne materialnopravne predpise (Zakon o graditvi objektov - ZGO-1, Odlok o občinskem prostorskem načrtu Žirovnica - Odlok o OPN), opravil ustni obravnavi, obravnaval ugovore stranskih udeležencev, med drugim tožnice in jih vsebinsko zavrnil.

3Drugostopenjski organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbe (tudi pritožbo tožnice) zoper izpodbijano GD in še odločil, da se zahteva tožnice za povračilo stroškov postopka zavrne.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožnica je vložila tožbo iz razlogov napačne uporabe materialnega prava, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitev pravil postopka. Uvodoma je poudarila, da je tolmačenje organa, da prvi odstavek 65. člena ZGO-1 dopušča le predložitev listinskih dokazov, zmotno. Dolžnosti iz prvega odstavka 65. člena ZGO-1 ne gre enačiti z dolžnostjo predložitve listinskih dokazov, izvedenskega mnenja ali študije, pač pa lahko stranka predloži vse dovoljene dokaze, tudi morebitno zaslišanje prič, ogled, ipd. Tožnica je na ustni obravnavi predlagala dokaze vpogled v listine, čemur je prvostopenjski organ sledil, ni pa izvedel predlaganega zaslišanja prič A. A. in B. B., ni opravil ogleda ter ni upošteval dokaznega predloga, naj se investitorki Občini ... naloži predložitev presoje vplivov nameravanega podaljšanja občinske ceste na objekt, ..., ter novo Geološko geomehansko poročilo. Tudi drugostopenjski organ teh dokazov ni izvedel. Ni jasno, zakaj priče niso dovolj za nasprotovanje nameravani gradnji. Tožnica je svoj dokazni predlog z zaslišanjem prič tudi substancirala. Poročilo o terenskem ogledu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani z dne 1.9 9. 2014 se res nanaša na poškodbe stanovanjske hiše v posledici gradnje kanalizacije in ostale infrastrukture, kar pa ne pomeni, da ugotovitve poročila niso relevantne za ta postopek. Pomembno je, da gre pri posegu v letu 2014 za primerljiv poseg v relevantna zemljišča kot z izpodbijanim GD. Iz poročila izhaja, da je ravno gradnja fekalne kanalizacije, obnove vodovoda, meteorne kanalizacije in javne razsvetljave vzrok poškodb na stanovanjski hiši. Poročilo vsekakor predstavlja strokovno študijo, ki je relevantna za ta postopek. Če bi ga organ upošteval, bi naložil investitorki predložitev novega geološkega geomehanskega poročila. Prav tako je poudarila, da se poročilo sicer ukvarja s padavinami, jim pa ne pripisuje vzroka za nastalo škodo na objektu, kot to razlaga drugostopenjski organ. Ta tudi ni navedel, zakaj ni sledil dokaznemu predlogu, da se naloži investitorki predložitev presoje vplivov nameravanega podaljšanja občinske ceste na objekt na naslovu ... Organa se tudi nista opredelila do navedb tožnice o nujnosti predložitve novega geološkega geomehanskega poročila. Struktura tal se je verjetno poslabšala že s posegi v letu 2014, še zlasti ob upoštevanju nastalih poškodb na stanovanjski hiši.

5Tožnica je še opozorila, da se gradnja kanalizacije ni izvedla pod objektom ..., temveč ob njemu, kar pomeni, da gre za primerljiv gradbeni poseg. Organ bi tudi moral prekiniti postopek izdaje GD do zaključka pravdnih postopkov Okrajnega sodišča na Jesenicah, P 81/2019 in P 76/2017, v katerih tožnica in C. C. vtožujeta povrnitev škode, ki jima je nastala v posledici gradnje kanalizacije tik ob njuni nepremičnini. Gre za predhodno vprašanje, ker se bo odločalo tudi o posameznih elementih odškodninske odgovornosti. Za zadevo je pomembno vprašanje, ali je v posledici primerljivih (ali celo manj invazivnih) del nastala škoda na bližnjem stanovanjskem objektu. Organ se tudi ni opredelil o navedbe tožnice v zvezi z gradnjo, ki se nanaša na podaljšanje občinske ceste, saj investitorka ni izkazala, da bi bila občinska cesta (ki naj bi se podaljševala) sploh zgrajena in imela pridobljeno pravnomočno GD ter pravnomočno uporabno dovoljenje. Navedbe glede zemljišča s parc. št. 263/7 tudi niso brezpredmethe, saj gre za nepremičnino, za katero je v GD navedeno, da preko nje potekajo priključki na gospodarsko javno infrastrukturo. Če ta cesta nima pravnomočnih upravnih dovoljenj, priključki preko te nepremičnine ne morejo potekati. Organ se tudi ni opredelil do navedbe tožnice, da je zemljišče preozko za gradnjo ceste, kar onemogoča njeno rabo. Tožnica je predlagala, da sodišče tožbi ugodi, GD odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

6Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise.

7Stranka z interesom Občina ... je v odgovoru na tožbo navedla, da na GD nima pripomb in se strinja z njegovo vsebino. Enako velja za razloge drugostopenjske odločbe.

8Tožnica je na poziv sodišča, ali soglaša, da sodišče odloči brez oprave glavne obravnave, poslala vlogo, v kateri je navedla, da se ne odpoveduje pravici do glavne obravnave, vztraja pri dosedaj podanih trditvah in predlaganih dokazih ter dodatno predlaga, da jo sodišče zasliši.

Glavna obravnava in dokazni postopek

9Sodišče je opravilo narok za glavno obravnavo dne 3. 12. 2024, ki sta se ga udeležili tožnica in njena pooblaščenka, ne pa toženka in stranka z interesom Občina ..., kljub izkazanemu vabilu.

10Tožnica je vztrajala pri tožbi in svojem zaslišanju, kar je dodatno pojasnila.

11Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo in pregledalo naslednje listine: izpodbijano GD, pritožbo, drugostopenjsko odločbo ter vse ostale listine upravnega spisa.

12Sodišče je, sledeč drugemu odstavku 287. člena ZPP¹ v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrnilo dokazni predlog tožnice za njeno zaslišanje. Tožnica tega dokaza namreč ni predlagala že v tožbi. Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v roku 30 dni, od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1), ki je zakonski prekluzivni rok, in v tožbi mora tožnik navesti (med drugim) razloge, zakaj toži in za svoje trditve predlagati ustrezne dokaze. Ker tožnica v tožbi ni predlagala svoje zaslišanje, je dokazni predlog, podan v vlogi z dne 14. 11. 2024, tako nedvomno prepozen.

13Tožnica je zavrnitvi dokaznega predloga ugovarjala iz razloga, ker se je dejansko stanje po vložitvi tožbe spremenilo. Zaradi poplav v lanskem letu (tj. letu 2023) je teren še bolj razmočen, kar pomeni še večjo ranljivost obravnavane nepremičnine. Slednje tudi pomeni, da so bili v upravnem postopku predlagani dokazi utemeljeni in bi jih organ moral izvesti.

14Sodišče zavrača ugovor tožnice iz že zgoraj podanih razlogov, pojasnjuje pa še, da se v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe na dan njene izdaje, tj. v tem primeru na dan 1. 2. 2022.

K I. točki izreka:

15Tožba je utemeljena.

16V primeru gre za presojo pravilnosti in zakonitosti izdanega GD za novo gradnjo manj zahtevnih objektov - dovozne ceste z opornim zidom, meteornega kanala za potrebe odvajanja meteorne vode, vodovodom, fekalnim kanalom, NN elektrovodom, JR elektrovodom, TK vodom, plinovodom na zemljiščih s parc. št. 256/3, 258/5, 258/7, vse k.o. ...; klasifikacija objektov po enotni klasifikaciji vrst objektov je: 21120 (lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste), 22210 (lokalni distribucijski plinovodi), 22221 (lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo), 22231 (cevovodi za odpadno vodo), 22241 (lokalni distribucijski elektroenergetski vodi), 22242 (lokalna dostopovna komunikacijska omrežje), opisanih dimenzij in specifikacij za posamezni objekt ter navedenimi odmiki od sosednjih zemljišč, pod v izreku navedenimi pogoji na podlagi navedene projektne dokumentacije in ob upoštevanju pridobljenih soglasij.

17Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi prvega odstavka 66. člena ZGO-1, po katerem mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi: 1. ali je projekt skladen s prostorskim aktom, 2. ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta, 3. ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, 4. ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili med reviziranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta, 5. ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti, 6. ali ima investitor pravico graditi in 7. ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo.

18Tožnica v tožbi uveljavlja kot razloge za izpodbijanje GD bistveno kršitev pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter napačno uporabo materialnega prava.

19Upoštevajoč tožbene ugovore ter razloge prvo- in drugostopenjskega organa sodišče najprej ugotavlja, da se je tožnica udeleževala postopka za izdajo gradbenega dovoljenja kot stranska udeleženka. Njen pravni položaj zato opredeljuje 43. člen ZUP, ki v prvem odstavku določa, da se ima pravico udeleževati upravnega postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, torej oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. S pravno koristjo je opredeljen tudi obseg udeležbe take osebe v konkretnem postopku, kar pomeni, da ta oseba ne more opravljati dejanj oziroma podajati navedb, ki niso namenjene varovanju njene koristi, saj se postopek ne vodi na njeno zahtevo, pravica, ki jo varuje, pa ni identična s pravico ali obveznostjo, ki je predmet odločanja v postopku. Pravica oziroma pravna korist izhaja iz (tistih) materialnopravnih predpisov, ki jih mora uporabiti upravni organ pri odločanju v zadevi. V tej zvezi je treba poudariti, da lahko določena pravna norma sočasno varuje več interesov, tako javni interes kot tudi več različnih zasebnih interesov. Ali ima stranski udeleženec pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je torej odvisno od ugotovitve, ali je posamezna norma namenjenega tudi zaščiti njegovega zasebnega interesa. Povedano drugače: tožnica kot stranska udeleženka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izkazuje pravni interes (le) toliko, kolikor gre za zaščito njenih neposrednih interesov, ki jih ima kot lastnica nepremičnin na vplivnem območju nameravane gradnje, in ki temeljijo na določbah zakona, ki ureja gradnjo (v konkretni zadevi ZGO-1), prostorskega akta in drugih predpisov, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja. Opisana stališča sledijo ustaljeni sodni praksi.

20Tožnica uvodoma ugovarja, da je stališče organa v zvezi z razlago prvega odstavka 65. člena ZGO-1 (tj. da morajo biti trditve strank, ki nasprotujejo nameravani gradnji, izkazane z listinskimi dokazi) napačno.

21Po prvem odstavku 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki nasprotuje gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze.

22Sodišče se v zvezi s tem ugovorom tožnice najprej sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča, X Ips 3/2021 z dne 1. 3. 2023. V tej sodbi je Vrhovno sodišče med drugim zapisalo, da je glede na jasno določbo prvega odstavka 65. člena ZGO-1 poudarjeno oziroma zaostreno trditveno in dokazno breme stranke, ki nasprotuje gradnji (20. točka). V postopku izdaje gradbenega dovoljenja dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja pripravljajo ustrezni (področni) za to usposobljeni strokovnjaki. Da bi stranka, ki nasprotuje predvideni gradnji, uspela vzbuditi dvom v pravilnost te dokumentacije in s tem v njeno skladnost s prostorskimi akti, mora zato predložiti ustrezne - tem nasprotne - konkretne in strokovno podkrepljene dokaze, zgolj pavšalno nestrinjanje ni dovolj. Tak dokaz je lahko tudi strokovno mnenje o določenih dejstvih, ki ga predloži organu v podkrepitev svojih navedb. Stranka mora namreč s svoji navedbami vzbuditi dvom v rešitve, predstavljene v gradbeni dokumentaciji, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve, pa potem pride v poštev tudi postavitev izvedenca, ki razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. To bo stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja sicer res najlažje dosegel s predložitvijo strokovnega mnenja, vendar pa ni mogoče že vnaprej izključiti možnosti, da bi lahko do enakega rezultata pripeljal tudi kateri drugi dokazni predlog. Kot že zapisano, se namreč zakonska zahteva po ''predložitvi dokazov'' ne nanaša na njihovo obliko, temveč na njihovo kvaliteto oziroma na kvaliteto dokaznega predloga (22. točka). Kot izhaja še iz 23. točke te sodbe, je s to zakonsko določbo zakonodajalec naložil enakovredno breme stranskemu udeležencu, ki gradnji nasprotuje, saj mora investitor za izdajo gradbenega dovoljenja v projektni dokumentaciji (ki jo pripravijo ustrezni, za to usposobljeni strokovnjaki) izkazati, da je predvidena gradnja skladna z določbami (zahtevami, tudi omejitvami) prostorskega akta. Če se torej nasprotna stranka ne strinja s projektnimi rešitvami oziroma gradnjo v celoti, mora temu ugovarjati z ustrezno kvalitetnimi dokazi.

23Tako se sodišče načeloma sicer strinja s stališčem tožnice, da iz citirane določbe prvega odstavka 65. člena ZGO-1 res nikjer ne izhaja zahteva, da mora stranka, ki nasprotuje gradnji, za svoje trditve predložiti (le) listinske dokaze, vendar pa morajo biti ti dokazi konkretni in strokovno podkrepljeni, torej kvalificirani v tem pogledu. Kot tak dokaz tako tudi po oceni sodišča nedvomno ni mogoče šteti npr. zaslišanja prič, ogleda obravnavane in sosednjih nepremičnin, vpogled v fotografije nepremičnine v solasti tožnice, ipd, kar je tožnica predlagala (tudi) kot dokaz v potrditev svojih trditev.

24Ustrezen dokaz po zgoraj citirani določbi prvega odstavka 65. člena ZGO-1 pa lahko nedvomno predstavlja Poročilo o terenskem ogledu Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani z dne 19. 9. 2014, ki ga je tožnica (tudi) predložila v postopku na prvi stopnji. Prvostopenjski organ je s tem v zvezi navedel, da se to Poročilo nanaša na poškodbe stanovanjske hiše ..., ki so nastale pri gradnji nove fekalne kanalizacije, obnove vodovoda, meteorne kanalizacije in javne razsvetljave, in ne na gradnjo ceste z infrastrukturo po projektu št. 1521, zato ga ni upošteval (str. 9, zadnji odstavek zadnji stavek), drugostopenjski organ pa, da iz samega Poročila izhaja, da škoda ni neposredna posledica izvedbe kanalizacije, temveč tudi količine padavin, ki je v času gradnje kanalizacije padla (str. 6, tretji odstavek).

25Sodišče ugotavlja, da je v Poročilu pod točko 4.0 Analiza vzrokov za poškodbe (med drugim) navedeno, da so poškodbe na stanovanjskem objektu ..., neposredno povezane s premikanjem tal ob in pod objektom, ki jih lahko povzročijo izjemne padavine, potres ali gradbeni posegi v neposredni bližini objekta oziroma kombinacije teh vplivov. Izhaja tudi, da v juliju 2014 ni bilo potresov, ki bi lahko povzročili pomembne trajne premike tal, pregled padavin pa je tudi pokazal, da je bilo obdobje maj - julij 2014 sicer razmeroma deževno, a so bila v zadnjem desetletju še vsaj tri leta s podobnimi in celo večjimi količinami padavin. Vzrok za poškodbe, ki so nastale v času izvajanja del na obnovi in novogradnji vodovoda ter kanalizacije, je tako izvajanje del v neposredni bližini objekta ob sočasno sorazmerno mokrem vremenu, kar je dodatno neugodno vplivalo na premike tal med izkopom in stanovanjsko hišo. Iz zaključka Poročila pod 5.0 tako izhaja, da so primarni vzrok poškodb gradbena dela v neposredni bližini objekta (v trasi ceste pod objektom), ki so potekala od maja do septembra 2014. Dodaten negativen učinek je prispevalo tudi deževje v času trajanja gradbenih del, a za nastanek poškodb niso mogle biti izključen razlog, saj so bila v preteklem desetletju vsaj tri leta z obilnejšimi padavinami v istem letnem času.

26Upoštevajoč še Geološko geomehansko poročilo iz oktobra 2014, ki je sestavni del projektne dokumentacije, in iz katerega kot zaključno izhaja opozorilo, ''da bi lahko nenadzorovana in neustrezno izvedena gradnja lahko povzročila plazenje terena in imela negativne vplive na sosednje objekte, pri čemer je lahko ogrožen stanovanjski objekt neposredno nad obravnavano parcelo, zato ni dovoljeno izvajati nezavarovanih vkopov v teren pod objektom'', ter zgoraj povzeti zaključek Poročila z dne 19. 9. 2014, se sodišče tako ne strinja s sprejeto dokazno oceno organa, da tožnica ni uspela vzbuditi dvom v pravilnost projektne dokumentacije k izdanemu GD, ki je po presoji sodišča napačna oziroma vsaj preuranjena, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

27Iz Geološkega geomehanskega poročila sicer res izhajajo pogoji in usmeritve za gradnjo nameravanih objektov iz prejšnjega poglavja, ki jim bo morala stranka z interesom investitorka Občina ... upoštevati med gradnjo, vendar pa s tem ni odgovorjeno ne neposredno in ne posredno na (strokovno podkrepljene) očitke tožnice o zahtevnosti terena (kar nedvoumno izhaja tudi iz navedenega Geološkega geomehanskega poročila) ter vpliva nameravane gradnje na tožničin stanovanjski objekt, še zlasti glede na izkazane posledice prejšnjega posega investitorke na tožničin objekt. Drži tudi, da je bilo Poročilo z dne 19. 9. 2014 izdelano zaradi posledic izgradnje nove fekalne kanalizacije, obnove vodovoda, meteorne kanalizacije in javne razsvetljave, torej drugega posega, vendar pa gre v tem primeru ponovno za poseg na nepremičninah, ki se nahajajo v neposredni bližini stanovanjskega objekta tožnice², in (kot tudi pravilno opozarja tožnica), tudi za primerljiv poseg. Sodišče zato sodi, da je v tem delu obrazložitev izpodbijanega GD pomanjkljiva in zato nezmožna preizkusa ter jo je treba že iz tega razloga odpraviti.

28Se pa sodišče strinja s toženko, da stranki z interesom investitorki Občini ... ni mogoče naložiti pribavo presoje vplivov na okolje, saj ne gre za gradnjo na okoljevarstvenem območju. Nasprotnega tožnica niti ne zatrjuje. Tako ne vzdrži tožbeni očitek, da te navedbe niso bile predmet obravnave.

29Utemeljeno je organ tudi zavrnil predlog tožnice za prekinitev postopka do rešitve pravdnih postopkov Okrajnega sodišča na Jesenicah, P 81/2019 in P 76/2017, v katerih tožnica in C. C. vtožujeta škodo, ki jima je nastala v posledici gradnje kanalizacije tik o njuni nepremičnini³. Kot je pravilno zaključil že prvostopenjski organ, gre za škodo, ki je tožnici nastala z drugim posegom, odločanje o kateri ne vpliva na izdajo tega GD.

30Iz prvostopenjske in drugostopenjske odločbe pa tudi izhaja, da sta organa obravnavala navedbe tožnice glede širine obstoječe ceste in njenega podaljšanja. Prvostopenjski organ je pojasnil, da obstoječa cesta ni predmet tega GD, da se zahtevek investitorke glasi na izdajo GD na zemljiščih s parc. št. 258/5, 258/7 in 256/3, kot tudi, da vsebino zahtevka opredeljuje projekt za pridobitev GD. Drugostopenjski organ je (poleg ponovitve razlogov prvostopenjske odločbe) še dodal, da bodo po tej cesti potekali le priključki gospodarske javne infrastrukture, da ta parcela (tj. parc. št. 263/7) ni del gradnje ceste, ali ima ta cesta pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, pa je stvar gradbene inšpekcije. In s temi razlogi sodišče soglaša.

31Sodišče je glede na povedano tožbi tožnice ugodilo, izpodbijano GD na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo, sledeč četrtemu in petemu odstavku istega člena, vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ slediti stališčem sodišča glede postopka, ponovno presoditi predložene dokaze tožnice in po potrebi naložiti stranki z interesom investitorki Občini ... ponovno izdelavo oziroma vsaj dopolnitev Geološkega geomehanskega poročila iz oktobra 2014 glede na stanje na terenu ter predvideni poseg ter, upoštevajoč rezultate ugotovitvenega postopka, o zadevi ponovno odločiti.

32Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

33Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnica upravičena do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Tožnico je zastopala pooblaščena odvetnica, zato se ji priznajo stroški v znesku 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena v zvezi z drugo povedjo prvega odstavka 2. člena Pravilnika), povečano za 22% DDV, kar skupaj znaša 467,70 EUR. Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)). Sodišče tožnici ni priznalo ostalih priglašenih stroškov, saj za to v ZUS-1 in Pravilniku ni imelo podlage.

¹ Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil.
² Če ne bi bilo tako, tožnica niti ne bi bila povabljena v postopek;
³ Poseg, obravnavan v Poročilu z dne 1.9 9. 2014;