VSM Sklep I Cpg 63/2025

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za sklep, s katerim bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o predlaganem zavarovanju.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve 50 % poslovnega deleža, ki ga ima tožena stranka (v nadaljevanju toženec) v družbi A. d.o.o., MŠ: ..., zap. št. poslovnega deleža ..., z zaznambo te prepovedi v sodnem registru, kar vse natančneje izhaja iz izreka.

2Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) s sprejeto odločitvijo ne soglaša. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Neznatna škoda iz tretjega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera, v vsakem primeru pa gre le za takšno škodo, ki toženca ne bo omejevala (odločba VSL II Cp 1631/2011 z dne 25. 5. 2011). Tožnica je v predlogu pojasnila in zatrjevala, da je toženčeva pravica razpolaganja z njegovim 50% poslovnim deležem v družbi A. d.o.o. že omejena, saj je v sodnem registru vpisana pogodbena zastavna pravica, s prepovedjo odtujitve in obremenitve. Prav s tem pa je tožnica utemeljevala svojo tezo, da toženec z izdajo predlagane začasne odredbe ne bo na slabšem oziroma ga le - ta ne bo dodatno omejevala. Zaradi tega ni verjetno, da bi tožencu z izdajo predlagane začasne odredbe nastala več kot le neznatna škoda. Tožnica opozarja tudi na odločbi VSL I Cp 1945/2013 z dne 13. 6. 2013 (pravilno: 17. 7. 2013) in VSL II Cp 197/2013 z dne 30. 1. 2013, iz katerih izhaja, da dodatna obremenitev ne bo vplivala na že ovirano izvrševanje lastninskih upravičenj in bo dolžnik z začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. V tem kontekstu se sklicuje tudi na odločbo VSL II Cp 1631/2011 z dne 25. 5. 2011.

Tožnica ne soglaša z zaključki izpodbijane sodbe v točki 8 obrazložitve. Sodišču prve stopnje očita, da je njene navedbe in dokazne predloge upoštevalo le v okviru presoje, ali je podana subjektivna nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, ne pa tudi v okviru presoje, ali je podana predpostavka iz tretjega odstavka citiranega člena ZIZ. S takšnim ravnanjem je storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v posledici tega pa je nepopolno ugotovilo dejansko stanje (da je toženčev poslovni delež že obremenjen s prepovedjo odtujitve in obremenitve) in zmotno uporabilo materialno pravo.

Tožnica predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da njenemu predlogu v celoti ugodi ter v njeno korist odloči o stroških postopka. Podrejeno se zavzema za njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje uvodoma navaja, da je določbe ZPP uporabilo po pooblastilu iz 15. člena ZIZ.

5Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna.

6Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi z (ne)obstojem predpostavke za izdajo začasne odredbe iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ se je sicer izreklo (točka 8 obrazložitve), a je nepravilno zaključilo, da so trditve tožnice, da bo toženec z izdajo začasne odredbe pretrpel le neznatno škodo, brez izkaza dodatnih okoliščin, posplošene, na tej podlagi pa je nepravilno presodilo, da zato ker je pravica razpolaganja nedvomno bistveni element imetnika poslovnega deleža in vseh, z njim povezanih pravic, tožnica ni izkazala, da bi toženec pretrpel le neznatno škodo.

7Glede na trditveno podlago, ki jo je ponudila tožnica v zvezi z obstojem predpostavke iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da omenjena predpostavka ni podana. Tožnica je v predlogu navedla, da je prepričana, da toženec s predlagano prepovedjo odtujitve in obremenitve ne bi utrpel nobene škode, če pa že, bi bila le - ta neznatna. Res je, da gre za omejitev razpolaganja, ki za toženca pomeni poseg v lastninsko pravico, vendar je poslovni delež toženca v družbi A. d.o.o. že obremenjen s pogodbeno zastavno pravico in prepovedjo odtujitve ter obremenitve. Ker je njegovo razpolagalno upravičenje že omejeno, po prepričanju tožnice ni verjetno, da bi tožencu z izdajo predlagane začasne odredbe nastala več kot le neznatna škoda. V tem kontekstu se je tožnica sklicevala na odločbi VSL I Cp 1945/2013 z dne 13. 6. 2013 (pravilno: 17. 7. 2013) in VSL II Cp 197/2013 z dne 30. 1. 2013.

8Sodišče druge stopnje ugotavlja, da takšnega predloga tožnice v zvezi z obstojem predpostavke za izdajo sklepa o zavarovanju iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ brez dvoma ni mogoče označiti za pavšalnega (takšnega, ki po mnenju sodišča prve stopnje ne vsebuje izkaza dodatnih okoliščin). Tožnica je v njem izrecno poudarila, da je toženčev poslovni delež v družbi A. d.o.o. pogodbeno že obremenjen z ustanovljeno zastavno pravico in vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve v sodni register. Ali je temu res tako, lahko sodišče preveri z vpogledom v podatke spletnega portala AJPES. Hkrati je opozorila na bistveno stališče v zvezi z obstojem te predpostavke - ali bi z izdajo sklepa o zavarovanju prišlo do omejitve pravic imetnika poslovnega deleža. Tudi po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi ni verjetno, da bi z izdajo začasne odredbe do takšnih omejitev prišlo in bi tožencu zaradi tega nastala več kot le neznatna škoda. Stališče izpodbijanega sklepa o prepovedi posega v razpolagalna upravičenja toženca (točka 7 obrazložitve) v zadevi ni pravno odločilno, saj so bila toženčeva upravičenja v zvezi s poslovnim deležem omejena že v letu 2021, in sicer z realizacijo sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in vpisom prepovedi odtujitve ter obremenitve v sodni register (tako tudi v odločbi VSL I Cp 1945/2013 z dne 17. 7. 2013, na katero se sklicuje že pritožba). Drugače bi bilo, če bi bila na podlagi (v pritožbi izrecno citiranega) sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v sodni register vpisana (le) zastavna pravica, saj v tem primeru razpolagalna upravičenja imetnika poslovnega deleža niso omejena. Slednjemu bi po ustaljeni sodni praksi (šele) v primeru naknadnega vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju lahko nastala več kot le neznatna škoda (primerljive so zadeve z vpisi zastavnih pravic na nepremičninah - npr. odločba VSL I Cpg 234/2024 z dne 18. 6. 2024).

9Ker v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Seveda pa bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku kritično presoditi še, ali je tožnica izkazala za verjetno, da njena denarna terjatev obstoji (prvi odstavek 270. člena ZIZ).

10Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.