VSC Sodba I Cpg 22/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 1.921,50 EUR v roku 8 dni in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.2.2022 dalje do plačila in (II. ter III.) odločilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 8 dni od vročitve sodbe tožeči stranki (tožniku) povrniti stroške sodnih taks v višini 121,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.11.2022 dalje do plačila in v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.7.2022 dalje do plačila ter pravdne stroške v višini 223,99 EUR , slednje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (op. podrobnejša vsebina zahtevka, ki ga je toženka zavezana v celoti izpolniti na račun tožničinega pooblaščenca, je razvidna iz izpodbijane sodbe in se na tem mestu ne povzema).

2Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in s predlogom, naj se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki izhaja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Sodišče je predlagalo za pričo A. A., s katero se je toženka strinjala, a je priča udeležbo opravičila zaradi bolezni. S pričanjem A. A. bi bilo sodišče seznanjeno z novimi dejstvi, in sicer, da je bilo tožnici znano dejstvo, da dal naročilo za transport izključno v svojem imenu in za svoj račun. Ker ni bila zaslišana edina priča, ki je edina komunicirala s tožnico, so bile toženki kršene ustavne pravice. Posledično je sodba izdana v zmoti, na podlagi zmotnih dejstev in nepopolnega dejanskega stanja.

3Tožnica v vsebinskem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim očitkom in predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe ter povrnitev pritožbenih stroškov. Med drugim izpostavlja, da je zaslišanje omenjene priče predlagala tožnica, da izvedba dokaza ni bila potrebna in da tožnica uveljavlja nedopustne pritožbene novote.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po prvem odstavku 458. člena ZPP se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje. Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče ni upoštevalo očitka zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

6Izpodbijana sodba ni obremenjena s kršitvijo načela kontradiktornosti (toženkine pravice iz 22. člena URS). Toženka svoj pritožbeni očitek opira na dejstvo, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče A. A. Drži zavzemanje tožnice, da je izvedbo tega dokaza predlagala (le) tožnica. Iz spisa sicer izhaja, da je toženka v svoji prvi pripravljalni vlogi (op. kar je nenazadnje v sporu majhne vrednosti prepozno¹ - glej določbe od 451. člena do 453. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) sicer soglašala z izvedbo dokaza (op. lahko bi izvedbi tudi nasprotovala) in ob pojasnilu o neizvedbi dokaza na samem naroku menila, da bi omenjeno pričo sodišče moralo zaslišati, vendar omenjeno ne pomeni toženkinega (lastnega in pravočasnega) predloga za izvedbo dokaza. Gre za dokazni predlog, ki ga je v postopku podala zgolj tožnica. V skladu z 212. členom ZPP vsaka stranka nosi svoje trditveno in dokazno breme. Tako mora vsaka stranka v postopku svoje trditve dokazovati z ustreznimi dokaznimi sredstvi, tudi če je nasprotna stranka za dokazovanje dejstev, ki jih ona zatrjuje, predlagala dokazno sredstvo, katerega (ne)izvedba bi morebiti koristila izkazovanju trditev obeh pravdnih strank. Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženka ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti v zvezi z neizvedbo dokaza, ki ga je predlagala le tožnica.

7Ugotovljeno dejansko stanje je razvidno iz izpodbijane sodbe in se na tem mestu ne ponavlja. Po ugotovitvi, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso dopustni in utemeljeni ter da niso podane niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela in pritožbenih stroškov ni priglasila, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se prizna priglašenih 375 točk za odgovor na pritožbo, 7,5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk) in 22% DDV, kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR znaša 279,99 EUR.

¹ Tožnica je predlog za zaslišanje podala že v dopolnitvi tožbe in nato še v svoji prvi pripravljalni vlogi.