UPRS Sodba IV U 101/2021-31

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

Uvodno o upravnem postopku

1Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju UVHVVR ali prvostopenjski organ) je z odločbo št. U34303-18/2020-9 z dne 1. 2. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnilo zahtevek za odškodnino A. A. (v nadaljevanju imetnik ali tožnik), za škodo, ki je nastala zaradi okuženosti rastlin s hudo viroidno zakrnelostjo hmelja, ki jo povzroča Citrus bark cracking viroid (CBCVd) in odrejenega uničenja 47.261 rastlin hmelja v 14 hmeljiščih (I. točka izreka) ter odločilo o stroških (II. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo uničenje odrejeno z odločbo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območnega urada Celje, št. U06191-813/2019-25 z dne 22. 10. 2019 (v nadaljnjem besedilu odločba fitosanitarnega inšpektorja). Imetnik je na naslovni organ 29. 5. 2020 vložil zahtevek za odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi odrejenega uničenja 47.261 rastlin hmelja v 14 hmeljiščih (v nadaljevanju tudi območje "X."), zaradi okuženosti teh rastlin s hudo viroidno zakrnelostjo hmelja, ki jo povzroča CBCVd.

3Uničenje je bilo odrejeno z odločbo fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019) na okuženih hmeljiščih: GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime št. ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...), GERK ... (domače ime ...) območje X. Pristojna fitosanitarna inšpektorica je 16. 8. 2019 opravila inšpekcijski pregled na zemljiščih imetnika. Iz zapisnika je razvidno, da je bil pregled opravljen na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (v nadaljevanju ZZVR-1) in obvestila Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu IHPS), pri tem naj bi imetnik pregled zdravstvenega stanja dopustil le na nekaj izbranih hmeljiščih. Po pojasnilu fitosanitarne inšpektorice, kakšen je postopek v primeru, da hmeljar ne dovoli pregledov, je imetnik izjavil, da se lahko opravijo pregledi vseh hmeljskih zemljišč na njegovem posestvu. Iz zapisnika nadalje izhaja, da se je zdravstveni pregled rastlin hmelja vršil na 14 hmeljiščih (tj. na vseh predvidoma okuženih zemljiščih), pri tem je fitosanitarna inšpektorica ugotovila, da je bila na vseh 14 zemljiščih potrjena okužba rastlin hmelja s CBCVd, zato je bila imetniku 22. 10. 2019 izdana odločba fitosanitarnega inšpektorja.

4Imetniku je bilo z odločbo fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 naloženo, da uniči okužene rastline hmelja ter vidno označi z barvo, trakom ali količnikom prvo in zadnjo vrsto z okuženimi rastlinami, da nemudoma oziroma najkasneje v času petih dni od prejema odločbe odstrani nadzemne dele okuženih rastlin ter jih uniči s sežigom, kompostiranjem, anaerobno razgradnjo v bioplinarni ali zakopom, tretirati ponovno odgnale poganjke rastlin hmelja z neselektivnim sistemičnim herbicidom, ko zrastejo do višine največ 30 cm, tako, da odmrejo oziroma da ne tvorijo novih poganjkov, podzemne dele rastlin mora izkopati, vendar ne prej kot 14 dni od zadnjega tretiranja z neselektivnim sistemičnim herbicidom in najpozneje do 31. 5. 2020. Izjemoma se lahko ukrep izkopa podzemnih delov rastlin izvede do 30. 10. 2020, pod pogojem, da od tretiranja z neselektivnim sistemičnim herbicidom do izkopa podzemnih delov rastlin hmelja na mestu uničenih rastlin hmelja ni bilo nobenih gojenih rastlin. Izkopane podzemne dele pa mora imetnik uničiti s sežigom, zakopom, kompostiranjem ali anaerobno razgradnjo v bioplinarni. Z odločbo fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 je bilo imetniku naloženo še tretiranje ponovno odgnalih poganjkov rastlin hmelja z neselektivnim sistemičnim herbicidom, ko zrastejo do višine največ 30 cm, tako da odmrejo oziroma da ne tvorijo novih poganjkov ter higienski ukrepi pri delu na okuženem območju. Nadalje je bila imetniku odrejena prepoved uporabe orodja, strojev in ostale opreme izven okuženega območja X., to je KMG MID ...

5V izreku odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 je bilo še posebej poudarjeno, da se imetniku, z dnem vročitve odločbe, odredi prepoved sajenja rastlin hmelja na okuženem območju KMG MID ..., dokler je okuženo območje na seznamu okuženih območij, ki jih določi UVHVVR. Iz odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 izhaja, da je bil imetnik rastlin, s strani IHPS seznanjen z okužbami v navedenih hmeljiščih in so mu bili vročeni vsi navedeni dokumenti IHPS o opravljenih zdravstvenih pregledih hmeljišč in vzorčenih rastlinah hmelja ter poročila o laboratorijskem preskusu vzorčenih rastlin hmelja s potrditvijo okužbe v odvzetih vzorcih. Odločba fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 je bila imetniku vročena osebno 24. 10. 2019.

6Iz zapisnika pristojne fitosanitarne inšpektorice UVHVVR z dne 8. 4. 2020 je razvidno, da je bil na zahtevo stranke opravljen pregled deponije zakopa hmeljnih ostankov. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je imetnik prijavil lokacijo zakopa podzemnih delov rastlin pristojni fitosanitarni inšpektorici in da je večino podzemnih delov rastlin že skuril, pri tem je bil opozorjen, da ni dovoljeno kurjenje hmeljnih ostankov s prisotno PVC vrvico.

7Nadalje iz zapisnika pristojne fitosanitarne inšpektorice UVHVVR, št. U06191-813/2019-33, z dne 28. 4. 2020, izhaja, da je imetnik rastlin izvršil odrejene ukrepe iz 1., 2., 3., 5., 6. in 10. točke odločbe fitosanitarnega inšpektorja. Imetnik je porezal in odstranil nadzemne dele okuženih rastlin, izkopal podzemne dele teh rastlin ter jih uničil in izvajal predpisane higienske ukrepe. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je imetnik izkopal več rastlin, kot je bilo določeno z navedeno odločbo, zato je pristojna fitosanitarna inšpektorica UVHVVR izdala dopolnilno določbo št. U06191-813/2020-34 z dne 10. 6. 2020 (v nadaljnjem besedilu Dopolnilna odločba), s katero je odredila prepoved sajenja hmelja in drugih gostiteljskih rastlin ter odstranjevanje ponovno vzniklih poganjkov tudi na mestu izkopa teh rastlin.

8Iz zapisnika pristojne fitosanitarne inšpektorice UVHVVR št. U06191-813/2019-37 z dne 21. 7. 2020, je nadalje razvidno, da je bilo pri nadzoru izvrševanja 14. točke odločbe fitosanitarnega inšpektorja ugotovljeno, da je imetnik v hmeljišče z GERK ... z domačim imenom ... posadil hmelj. Iz računa IHPS št. 20000230 in dobavnice št. 412020 je razvidno, da je imetnik 16. 3. 2020 prejel sadike, sorte Styrian Wolf, v količini 2.508 kosov, ter jih v mesecu marcu 2020 posadil, kot izkazujejo fotografije v prilogi navedenega zapisnika. Ugotovljeno je bilo, da je imetnik sadil sadike hmelja na okuženem območju, kljub prepovedi sajenja, dokler ima posestvo KMG-MID ... status okuženega območja zaradi hude viroidne zakrnelosti hmelja (CBCVd).

9Nadalje iz zapisnika pristojne fitosanitarne inšpektorice UVHVVR št. U06191-813/2019-43 z dne od 13. 7. 2020 do 21. 7. 2020 izhaja, da je bil opravljen pregled hmeljišč ... z GERK ... (sedaj ... z GERK ...), ... z GERK ..., ... z GERK ..., ... z GERK ..., ... z GERK ... (sedaj ..., z GERK ...), ... z GERK ... (sedaj ...), ... z GERK ... (sedaj ... z GERK ... in ...), ... z GERK ... in ... z GERK ... (sedaj ... z GERK ...) iz 1. točke izreka odločbe fitosanitarnega inšpektorja in 1. točke izreka dopolnilne odločbe. Pri pregledu je bila ugotovljena navzočnost ponovno vzniklih poganjkov hmelja, višjih od 30 cm, ki niso kazali znakov uporabe herbicida. Pristojna fitosanitarna inšpektorica je na podlagi teh ugotovitev izdala Sklep o dovolitvi izvršbe, št. U06191-813/2019-45 z dne 23. 9. 2020, s katerim je bilo imetniku odrejeno, da mora v roku do 30. 10. 2020 uničiti ponovno odgnale poganjke rastlin hmelja z neselektivnim sistemičnim herbicidom, ko zrastejo do višine največ 30 cm in do stopnje, ko rastline ne tvorijo več novih poganjkov. Navedeni Sklep o dovolitvi izvršbe je bil imetniku po pošti vročen 12. 10. 2020, zahtevek za odškodnino pa je imetnik na UVHVVR vložil 29. 5. 2020.

10Nadalje iz zapisnika št. U06191-488/2020-3, z dne 27. 7. 2020, izhaja, da je bil pri imetniku po uradni dolžnosti opravljen nadzor dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS), pri čemer je imetnik potrdil, da opravlja tretiranje s FFS v hmeljiščih B. B. Iz navedenega zapisnika je razvidno, da je pristojna fitosanitarna inšpektorica pri pregledu imetnika pozvala, da ji predloži evidence o opravljenem tretiranju s FFS v hmeljiščih B. B. ter račune o nabavi FFS, vendar se je imetnik temu izogibal in zahtevanih evidenc ter računa ni dal, izpostavil je, da zaradi zdravstvenega stanja. Zaradi suma, da imetnik ne razpolaga z obveznimi evidencami o uporabi FFS v hmeljiščih B. B., te pa bi lahko naknadno napisal in poslal po elektronski pošti, je pristojna fitosanitarna inšpektorica od imetnika ponovno zahtevala predložitev evidenc o tretiranju s FFS. Ob ponovni zahtevi naj bi imetnik začel s povišanim tonom vpiti in z žaljivimi besedami (pri tem je zapisana dobesedna navedba: "porkamadona, zdaj me bo pa tule vsaka kurba jebala"). Evidence o tretiranju s FFS pri B. B. je imetnik naknadno poslal po elektronski pošti na naslov pristojne fitosanitarne inšpektorice 28. 7. 2020.

11Upravni organ je z dopisom z dne 27. 11. 2020 imetnika seznanil z ugotovitvami postopka, ki se je po svojem pooblaščencu 14. 12. 2020 do njih tudi opredelil.

12V zvezi z zapisnikom pristojne fitosanitarne inšpektorice UVHVVR z dne 21. 7. 2020, imetnik v Izjavi z dne 14. 12. 2020 potrdi, da je na predhodno okuženem zemljišču sadil hmelj, vendar naj bi predhodno pridobil mnenje IHPS v zvezi z odpornostjo sorte Styrian Wolf, ki ga je priložil, in iz katerega izhaja, da je sorta Styrian Wolf visoko odporna proti okužbam in je uvrščena v skupino odpornih genotipov hmelja na CBCVd. Imetnik navaja, da je na podlagi tega tudi posadil to vrsto hmelja.

13Prvostopenjski organ je nadalje ugotovil, da mnenje IHPS z dne 4. 12. 2020 ne vpliva na dejstvo, da je imetnik na okuženem območju sadil hmelj, saj je v času sajenja veljala prepoved sajenja rastlin hmelja na okuženem območju KMG MID ..., ne glede na sorto hmelja, dokler je okuženo območje na seznamu okuženih območij. Nepravilno ravnanje imetnika dodatno potrjujejo tudi obvestila o kršitvah sajenja sadik hmelja na hmeljiščih imetnika, ki jih je upravni organ prejel 1. 11. 2020 in 1. 12. 2020 preko elektronske pošte MKGP-RKG. Dodatno prvostopenjski organ ugotavlja, da imetnik navaja, da je predhodno pridobil mnenje IHPS v zvezi z odpornostjo sorte Styrian Wolf, vendar tega z ničemer ne izkaže. Tudi sicer pa je imetnik Mnenje IHPS z dne 4. 12. 2020 pridobil šele po tem, ko so bile rastline hmelja že posajene (marca 2020) in ne predhodno pred sajenjem hmelja, kot navaja v svoji Izjavi z dne 14. 12. 2020, kar vzbuja dvom v verodostojnost njegovih navedb.

14Na podlagi vseh navedenih dejstev je prvostopenjski organ ugotovil, da imetnik ni upošteval prepovedi sajenja hmelja na okuženem območju, kot je bilo določeno v 14. točki izreka odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 in 2. točke prvega odstavka IX. točke Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (v nadaljevanju Odločbe o nujnih ukrepih 2019), s tem pa ni izvršil vseh odrejenih ukrepov, kot to določa drugi odstavek 59. člena v času odločanja veljavnega ZZVR-1. Skladno z navedenim je prvostopenjski organ ugotovil, da imetnik ni izpolnil pogojev za izplačilo odškodnine.

15Prvostopenjski organ nadalje še ugotavlja, da je bila imetniku v skladu z 8. točko IX. poglavja Odločbe o nujnih ukrepih 2019 in 11. točko izreka odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 prepovedana uporaba orodja, strojev in ostale opreme izven okuženega območja KMG MID ... brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja. Z zapisnikom pristojne fitosanitarne inšpektorice št. U06191-488/2020-2, z dne 27. 7. 2020 o nadzoru nad uporabo FFS in izvora sadilnega materiala pri B. B., je bilo ugotovljeno, da je imetnik (A. A.) uporabljal stroje in opremo (traktor s škropilnico in stroj za trganje rastlin v času obiranja hmelja) izven svojega okuženega območja KMG MID ..., na posestvu B. B., KMG MID ..., brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja. Slednje je imetnik tudi potrdil s svojo izjavo na zapisnik pristojne fitosanitarne inšpektorice št. U06191-813/2019-47, z dne 11. 12. 2020, da uporablja svojo mehanizacijo tudi v hmeljiščih B. B., kjer opravlja škropljenje in obiranje hmelja. Imetnik naj bi potrdil, da je stroje uporabljal izven okuženega območja, pojasni pa, da ima v lasti dvojna delovna sredstva (traktorji, škropilnice, stroj za trganje rastlin, kultivatorji v času obiranja hmelja …), in sicer ena za opravljanje dela na okuženih zemljiščih in druga za uporabo na zdravih zemljiščih, pri tem zagotavlja, da dosledno pazi, katere delovne stroje uporablja kdaj in tako zagotovo ne bi sam sebi ustvarjal škode, še manj pa s kontaminiranimi stroji odšel na zemljišča v lasti koga drugega.

16Z uporabo svojih strojev in orodja izven svojega okuženega območja je imetnik povečeval tveganje za okužbo s CBCVd na posestvu B. B., kjer se je kasneje izkazalo, da je do okužbe na tem posestvu res prišlo, prvostopenjski organ je zato sumil, da preko strojev in opreme imetnika. Ne glede na to, koliko delovnih sredstev ima imetnik v lasti, je slednji to storil brez dovoljenja pristojne fitosanitarne inšpektorice, kar pomeni, da ni izvršil vseh odrejenih ukrepov iz odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 in predpisanih ukrepov iz Odločbe o nujnih ukrepih 2019, ki ga kot pogoj za izplačilo odškodnine določa drugi odstavek 59. člena ZZVR-1.

17Glede očitka imetnika o nečitljivih zapisnikih upravni organ pojasnjuje, da lahko imetnik na podlagi 77. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zahteva prepis zapisnika, vendar tega ni storil, razvidno pa je tudi, da je bil zapisnik prebran in imetnik ni imel pripomb na zapisnik, kar je potrdil s svojim podpisom na omenjeni zapisnik.

18Glede imetnikovega predloga za zaslišanje kontaktne osebe na IHPS, dr. C. C., v zvezi z odklanjanja zdravstvenih pregledov s strani imetnika, prvostopenjski organ pojasnjuje, da ga ni izvedel, ker je dr. C. C. ravnal v skladu s protokolom in je že iz pisnih dokazil razvidno, da imetnik ni dovolil pregleda vseh zemljišč.

19V zvezi z ukrepi odstranitve in uničenja nadzemnih delov okuženih rastlin, tretiranja z neselektivnim sistemičnim herbicidom in izkopa podzemnih delov okuženih rastlin ter tretiranja ponovno odgnalih poganjkov rastlin hmelja z neselektivnim sistemičnim herbicidom, ko zrastejo do višine največ 30 cm, tako, da odmrejo oziroma da ne tvorijo več novih poganjkov, naj bi imetnik izvedel že pred datumom zadevne odločbe, to je pred 22. 10. 2019 in o tem preko telefona obvestil UVHVVR. Imetnik glede očitka, da ni tretiral površine z neselektivnim sistemičnim herbicidom, kot dokaz navaja fotografije, ki jih je na njegovem zemljišču posnela inšpektorica. V zvezi s tem dodaja, da je inšpektorica opravljala oglede brez njegove prisotnosti in fotografirala tudi območja in zemljišča v lasti sosednjih kmetovalcev in ne v lasti imetnika. Imetnik navaja, da je med posnetimi fotografijami tudi fotografija ambrozije iz sosednjega zemljišča in ne njegovega zemljišča. Imetnik izpostavlja, da je vse svoje obveznosti, tako glede tretiranja površine z neselektivnim sistemičnim herbicidom, kot glede odstranitve nadzemnih in podzemnih delov okuženih rastlin hmelja izpolnil takoj in pred izdajo odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 v celoti, zato so očitki upravnega organa neutemeljeni.

20Prvostopenjski organ glede očitka izvedbe ukrepa odstranitve in uničenja nadzemnih delov okuženih rastlin, tretiranja z neselektivnim sistemičnim herbicidom in izkopa ponovno pognanih poganjkov pojasnjuje, da je bila zaradi potrditve okužbe s CBCVd na hmeljiščih imetnika izdana odločba fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019, z njo pa odrejeni ukrepi. Imetnik v svoji Izjavi z dne 14. 12. 2020 pavšalno navaja, da je ukrepe izvršil pred izdajo odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019, ne navaja pa kdaj in na katerih zemljiščih. Ne glede na morebitno izvajanje ukrepov imetnika pred izdajo odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 so bile v hmeljiščih ugotovljene okužene rastline in na podlagi tega izrečeni ukrepi odstranjevanja in uničenja rastlin hmelja in tretiranja ponovno odgnanih poganjkov hmelja, ko zrastejo do višine največ 30 cm, tako, da odmrejo oziroma da ne tvorijo več novih poganjkov.

21Iz Zapisnika dogovora za pripravo sanacijskega programa okužene kmetije s hudo viroidno zakrnelostjo hmelja glede na ugotovljeno tveganje za preprečevanje širjenja št. U 3430-24/2019-83 z dne 23. 9. 2019 (v nadaljnjem besedilu Zapisnik dogovora za pripravo sanacijskega programa) je razvidno, da je imetnik uradni osebi UVHVVR povedal, da je odstranil vse nadzemne dele rastlin hmelja in izvedel tretiranje s herbicidom na vseh rastlinah na hmeljiščih z GERK ... in GERK ..., ni pa o tem obvestil fitosanitarnega inšpektorja ali pooblaščenega izvajalca.

22Glede očitka v zvezi s fotografiranje sosednjih zemljišč in opravljanje pregledov brez imetnikove prisotnosti prvostopenjski organ navaja, da imetnik izpostavlja samo eno fotografijo, na kateri je ambrozija. Prvostopenjski organ je v upravni spis zadeve priložil samo fotografije zemljišč v lasti imetnika, iz njih pa so tudi razvidni poganjki in na novo posejane rastline. Podlaga, da inšpektor fotografira zemljišča brez soglasja lastnika, pa izhaja iz 19. in 20. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) in 79. člen ZZVR-1, skladno s katerim lahko fitosanitarni inšpektor do njih dostopa kadarkoli.

23V zvezi s plačilom globe zaradi kurjenja hmeljskih ostankov s prisotno PVC vrvico, tožnik zatrjuje, da naj bi bil plačilni nalog neutemeljen, saj je pred kurjenje odstranil ostanke PVC vrvice, pa prvostopenjski organ pojasnjuje, da je tak ukrep (brez kurjenja PVC vrvice) predviden v Načrtu izrednih ukrepov za izkoreninjenje viroidnih zakrnelosti hmelja v RS (v nadaljevanju Načrt izrednih ukrepov 2019), ki je bil poslan vsem kmetijam. Fitosanitarna inšpektorica je v zapisniku z dne 8. 4. 2020 zapisala, da je razvidno, da ni uničil podzemnih delov rastlin v skladu s predvidenim načinom uničenja, saj naj bi imetnik skuril in zakopal le ostanke. Če imetnik meni, da je bil plačilni nalog neutemljen, bi moral uporabiti pravna sredstva zoper njega.

24V nadaljevanju, kjer se imetnik opredeljuje do zapisnika pristojne fitosanitarne inšpektorice, št. U06191-813/2019-33, z dne 28. 4. 2020 iz katerega izhaja, da je imetnik izvršil odrejene ukrepe iz 1., 2., 3., 5., 6. in 10. točke odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 in da je imetnik izkopal več rastlin, kot je bilo določeno z navedeno odločbo, prvostopenjski organ v zvezi s tem pojasnjuje, da se imetniku ne očita, da je izkopal več rastlin, saj je to njegova svobodna odločitev.

25V povezavi z zapisnikom pristojne fitosanitarne inšpektorice UVHVVR št. U06191-813/2019-43, z dne od 13. 7. 2020 do 21. 7. 2020, imetnik pojasnjuje, da je 3. 6. 2020 na spornem zemljišču škropil s totalnim herbicidom Touchdown. Škropljenje je po naročilu imetnika izvajal D. D., katerega zaslišanje je predlagal. Imetnik izpostavlja, da je bilo škropljenje maksimalno temeljito opravljeno, saj naj bi škropivo slednjemu celo uničilo majhen del koruze, katero ima nasajeno ob žičnici. Prvostopenjski organ pa je v zvezi s tem pojasnil, da iz izjave imetnika ni razvidno, na katerem od navedenih hmeljišč, kjer je bila ugotovljena navzočnost ponovno vzniklih poganjkov rastlin hmelja, daljših od 30 cm, iz zapisnika pristojne fitosanitarne inšpektorice št. U06191-813/2019-43 z dne od 13. 7. 2020 do 21. 7. 2020 je imetnik opravil tretiranje. Iz evidence o razkuževanju, ki jo je imetnik poslal fitosanitarni inšpektorici, pa niti ne izhaja, da bi v letu 2020 izvajal tretiranje, kakor tudi ne uporaba neselektivnega sistemičnega herbicida Touchdown System 4. Prvostopenjski organ je zato sledil ugotovitvam fitosanitarne inšpektorice, da so bili v hmeljiščih ponovno prisotni poganjki rastlin hmelja, ne da bi kazali znake uporabe herbicida. Imetniku je bil z odločbo fitosanitarne inšpektorice z dne 22. 10. 2019 naložen ukrep tretiranja, ki pa ga je izvršil šele po izdanem sklepu o dovolitve izvršbe z dne 23. 9. 2020. Na podlagi vsega navedenega prvostopenjski organ tudi ni zaslišal D. D., saj to ne bi vplivalo na razjasnitev dejanskega stanja v tej zadevi.

26Nadalje prvostopenjski organ v zvezi s predložitvijo evidence o opravljenem tretiranju s FFS v hmeljiščih B. B., ki jih imetnik ni mogel predložiti na dan, ko je bila pri njem inšpektorica, saj da je imel obvezano roko in s tem bolečine, ki jih je blažil z analgetikom Naklofenom, ugotavlja, da je imel evidence v fasciklih in bi pristojni fitosanitarni inšpektorici lahko predlagal, da sama pregleda oziroma prinese fascikle. Prav tako je bilo v času zaslišanja pred objektom več ljudi, ki bi mu lahko pomagali. Imetnik tega ni storil, kar po mnenju fitosanitarne inšpektorice pomeni, da jih ni hotel pokazati. Če je evidence imel, kot to zatrjuje, ni razloga, zakaj jih ne bi hotel predložiti na dan pregleda.

27Prvostopenjski organ se je skliceval na aktivnosti glede ozaveščanja kmetov, s katerimi so tudi imetniku poznana bolezenska znamenja na hmelju zaradi katerih se sumi na okužbo s HSVd ali CBCVd. Na posestvu imetnika KMG MID ... je bila prva okužba z viroidno zakrnelostjo hmelja potrjena leta 2016. Imetnik kljub ozaveščenosti (izvedena razna predavanja, letaki, načrt izrednih ukrepov in ostalo gradivo, ki se je kmetom pošiljalo na dom) o nevarnosti te bolezni ni upošteval vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranja CBCVd. S tem, ko imetnik ni izvršil ukrepov iz odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019, naj bi pokazal malomaren odnos do ukrepov za preprečevanje širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja in ostalih hmeljarjev, ki imajo svoja hmeljišča na tem območju.

28Prvostopenjski organ še pojasnjuje, da je pri tako nevarni bolezni, kot je CBCVd, s hitro dinamiko širjenja, za preprečevanje nadaljnjega širjenja bolezni nujno, da imetnik izvrši vse s strani fitosanitarnega inšpektorja odrejene ukrepe. V postopku je bilo ugotovljeno, da imetnik ni izvedel vseh predpisanih in odrejenih ukrepov fitosanitarnega inšpektorja in ni ravnal odgovorno na način, da bi preprečeval širjenje okužbe s CBCVd, saj je premeščal stroje in ostalo opremo iz okuženega območja na neokuženo območje brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja, sadil rastline hmelja na okuženem območju kljub prepovedi fitosanitarnega inšpektorja in ni izvajal vseh odrejenih ukrepov iz odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019. S strani imetnika naj bi bilo izkazano zavračanje sodelovanja s pristojnimi inštitucijami in neodgovoren odnos do preprečevanja širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja.

29Na podlagi četrtega odstavka VIII. poglavja Odločbe o nujnih ukrepih 2019, imetnik hmeljišč ni upravičen do odškodnine za rastline, uničene v skladu s 1. točko prvega odstavka IX. točke citirane odločbe, če v predpisanem roku ni izvedel predpisanih in odrejenih ukrepov fitosanitarnega inšpektorja oziroma ni obvestil o sumu na navzočnost CBCVd ali HSVd. Upravni organ se je skliceval na pogoje, ki jih za izplačilo odškodnine določa drugi odstavek 59. člena ZZVR-1. Navajal je, da morata biti pogoja obveščanja in izvršitve ukrepov izpolnjena kumulativno. Ocenil je, da je v konkretni zadevi imetnik opustil obveščanje in ukrepe izvedel v naknadnem roku in po odrejeni izvršbi. Upravni organ je zato zahtevek za odškodnino zavrnil.

30Toženka Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju tudi drugostopenjski organ) je kot drugostopenjski upravni organ z odločbo št. 3430-2/2021/14 z dne 26. 5. 2021 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba) pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnila.

31Iz obrazložitve izhaja, da je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, saj da imetnik ni izvedel vseh predpisanih in odrejenih ukrepov, pri tem ni ravnal odgovorno, da bi preprečil širjenje okužbe CBCVd. Imetnik namreč ni izvedel naloženega ukrepa iz pravnomočne odločbe fitosanitarne inšpektorice z dne 22. 10. 2019, ki se je nanašala na prepoved sajenja rastlin hmelja (ne glede na sorto) na okuženem območju. Imetnik naj bi sajenje na predhodno okuženem območju tudi potrdil, ob pojasnilu, da je sadil hmelj sorta Styrian Wolf, ki je visoko odporna proti okužbam. Predhodno pa si je pridobil mnenje, ki ga je pripravil dr. C. C. Drugostopenjski organ je tako sledil stališču prvostopenjskega organa, da je imetnik dejansko sadil hmelj, kljub izrečeni prepovedi sajenja. Nadalje se drugostopenjski organ opredeli do kršitve uporabe orodja, strojev in opreme izven okuženega območja brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja. Imetnik bi naj v tem delu to tudi potrdil s svojo izjavo, ko je navajal, da je imel v lasti dva kompleta opreme in tako dvojna delovna sredstva. Pri tem drugostopenjski organ pojasnjuje, da ni važno, koliko delovnih strojev in opreme ima imetnik v lasti in katera uporablja na okuženem območju (ta zajema tako zdrava kot okužena), je pa slednje storil brez dovoljenja pristojne fitosanitarne inšpektorice. Iz navedenega je tako utemeljen očitek prvostopenjskega organa, da imetnik ni izvršil tudi drugega ukrepa iz izpodbijane odločbe. Drugostopenjski organ tako meni, da bi bilo že na tej točki mogoče zaključiti, da imetnik ni izvedel enega oziroma dveh pogojev za pridobitev odškodnine, kot določene v drugem odstavku 59. člena ZZVR-1.

32Ne glede na to pa je drugostopenjski organ preizkusil še preostali del odločbe, čeprav nobena od nadaljnjih pritožbenih navedb ni mogla spremeniti odločitve.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

33Tožnik izpodbijano odločbo izpodbija iz vseh tožbenih razlogov. Primarno iz razloga zmotne uporabe materialnega prava določb ZZVR-1 in Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja, posledično pa zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navajal je, da izpodbijana odločba temelji na stališču, da tožnik ni izpolnil obveznosti iz Odločbe o nujnih ukrepih 2019 in pogoje po ZZVR-1. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločba odpravi ter tožnikovi zahtevi za odškodnino ugodi, hkrati pa toženki naloži povračilo stroškov. Podredno pa, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter se zadeva organu prve stopnje vrne v ponovno obravnavanje in odločanje, hkrati pa toženki naloži povrnitev stroškov.

34Fitosanitarna inšpektorica je z odločbo z dne 22. 10. 2019 tožniku odredila uničenje rastlin hmelja na 14 hmeljiščih. Tožnik navaja, da naj bi uničil vse sadike, tako kot je bilo odrejeno, pri tem je za uničene nasade želel pridobiti odškodnino, saj je z uničenjem ostal brez prihodka. Tožnik še navaja, da naj bi izpolnil oba pogoja iz 59. člena ZZVR-1. Glede na navedbe inšpektorice, da se je vse od leta 2016 do 2020 ukvarjala s tožnikom, naj bi bilo več kot očitno, da je bila inšpektorica seznanjena z viroidnostjo rastlin že od leta 2016, zato ni imela smiselno zahtevati od tožnika, da bi še sam dodatno obveščal toženko o zadevi (prvi pogoj 59. člena ZZVR-1).

35Glede ukrepov iz fitosatnirarne odločbe z dne 22. 10. 2019, pa tožnik navaja, da jih je tožnik vse spoštoval in izvedel, pri tem pa zanika, da bi kadarkoli nasprotoval pregledom hmeljišč in dodaja, da naj bi vse ukrepe izvedel že pred 22. 10. 2019. Inšpektorica naj bi oglede hmeljišč opravljala brez njegove prisotnosti, pri tem pa fotografirala sosednja zemljišča, ki niso v njegovi lasti. Tožnik se v nadaljevanju opredeljuje po posameznih ukrepih, kot izhaja iz odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019.

36Glede uničenja podzemnih delov, da naj bi zakuril tudi PVC vrvico, tožnik navaja, da so bile te navedbe neutemeljene, saj da vrvic ni kuril, plačilni nalog pa je v izogib nadaljnjih postopkov tudi poravnal. Ni pa se inšpektorica opredelila do tega, da naj bi tožnik sicer izpolnil ta ukrep s tem, ko je uničil podzemne dele rastlin. Da je sicer izkopal več rastlin, kot je bilo potrebno, saj ni bilo smiselno le parcialno obdelovati zemljišč, na katerih bi pustil posamezne zdrave rastline.

37Glede sajenja novih sadik hmelja na okuženem območju (kot ga določa Odločba o nujnih ukrepih 2019), kljub prepovedi sajenja, dokler ima posestvo KMG-MID ... status okuženega območja zaradi hude viroidne zakrnelosti hmelja (CBCVd), pa tožnik priznava, da je sadil hmelj, vendar je predhodno pridobil Mnenje v zvezi z odpornostjo nove sorte Styrian Wolf proti okužbam od IHPS. Tožnik izpostavlja zapisnik z dne 9. 11. in 10. 12. 2020, ko je na ogledu inšpektorica opazila sadike nove sorte Styrian Wolf in naj bi posebej zapisala, da je "zavezanec" izvršil uničenje po odločbi iz leta 2019.

38Nadalje tožnik organu prve stopnje očita, da se ni opredelil do navedb glede ugotovitev v zapisniku inšpektorice UVHVVR št. U06191-813/2019-43 od 13. 7. 2020 do 21. 7. 2020, v katerem je zapisano, da se je pri pregledu ugotovila navzočnost ponovno vzniklih poganjkov hmelja. Tožnik pojasnjuje, da je dne 3. 6. 2020 na spornem zemljišču škropil s totalnim herbicidom Touchdown. Samo škropljenje je po tožnikovem naročilu izvajal D. D., katerega zaslišanje predlaga, saj naj bi slednjemu škropivo celo uničilo še majhen del koruze, katero ima nasajeno ob žičnici, tako da je bilo škropljenje zagotovo maksimalno temeljito opravljeno. Organ prve stopnje bi v postopku moral zaslišati predlagano pričo D. D., ki bi vedel izpovedati, kako in na kak način se je izvajalo samo škropljenje in da slednji lahko potrdi tožnikova zatrjevanja, da so bile vse naloge izvedene na ustrezen način in seveda pravočasno.

39Nadalje glede nadzora inšpektorice nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev in izvora sadilnega materiala pri B. B. je tožnik pojasnil, da ima dva kompleta delovnih strojev, ki ju izmenično uporablja. Ena za opravljanje dela na okuženih zemljiščih in druga za uporabo na zdravih zemljiščih. Inšpektorica tožniku neutemeljeno očita, da naj bi uporabljal stroje in opremo izven svojega okuženega območja KMG-MID ... na posestvu B. B., KMG-MID ..., brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja ter da je bila nato pri B. B. po uporabi strojev in opreme iz okuženega območja KMG-MID ... ugotovljena okužba s CBCVd.

40Nadalje glede nepredložitve evidence o opravljenem tretiranju na dan 27. 7. 2020 tožnik pojasnjuje, da je zadevno dokumentacijo resnično poslal naslednji dan. Na dan, ko je bila pri njem inšpektorica (27. 7. 2020), je bil tožnik v fazi čakanja na operacijo komolca, imel je obvezano roko in je zaradi hudih bolečin jemal večje količine analgetika Naklofen. Nesporno je, da se inšpektorica do tožnika obnaša preveč rigorozno. Tožnik je spoštoval ukrepe in jih izvedel, zato mu inšpektorica neupravičeno očita nasprotno.

41Glede tretiranja s primernim herbicidom tožnik pojasnjuje, da za vsa hmeljišča tožnik vsako leto vodi evidenco o tretiranjih oz. o uporabi fitofarmacevtskih sredstev; tako so tudi to evidenco vodili tudi v letu 2019. Tožnik naj bi tako pravočasno pričel z izvedbo tretiranja vseh hmeljišč. Vsa hmeljišča je tretiral, ko so rastline hmelja dosegle višino največ 30 cm. Vendar se pri tretiranju s herbicidom lahko zgodi, da škropilnica katere rastline hmelja ne poškropi v celoti. Dejstvo je, da je tožnik tako v letu 2019 kot tudi v letu 2020 uporabljal herbicid za zatiranje viroida, kar dokazujejo računi za obe leti. Če je bil hmelj v hmeljiščih še vedno prisoten, to še ne pomeni, da hmeljišč niso tretirali s herbicidom.

42Vse to kaže, da je tožnik spoštoval navodila inšpektorja ter da so zapisi inšpektorja zavajajoči, saj iz zapisnikov izhaja, kot da tožnik naj ne bi storil prav ničesar in bi odločbe inšpektorja ignoriral. Kmetija pa iz naslova hmelja že več let nima zaslužka. Nedvomno je tožnik izpolnil pogoje, ki jih določa zakon, posledično pa je tudi upravičen do odškodnine po zahtevkih, ki jih je vložil za svoja zemljišča.

43Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe (ki so v celoti enake pritožbenim navedbam) kot neutemeljene iz razlogov drugostopenjske odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

44Tožnik je v pripravljalnih vlogah dodatno navajal, da je na podlagi mnenja IHPS posadil odpornejšo sorto Styrian Wolf, kar se je tudi izkazalo za pravilno odločitev, saj bolezenskih znamenj na tej sorti niso opazili. Da naj bi šlo za pravilno odločitev, potrjuje tudi predlog Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije (KGZS v letu 2021) o tem, da se dovoli sajenje sorte Styrian Wolf tudi na okuženih kmetijah. Glede premeščanja strojne opreme tožnik vztraja na stališču, da strojev in opreme iz okuženega območja X. ni uporabljal na posestvu B. B., torej izven svojega okuženega območja brez dovoljenja inšpektorja. V okuženo območje sodijo tista hmeljišča, pri katerih je bila potrjena okužba, medtem ko zdrava hmeljišča v okuženo območje smiselno ne sodijo. Zato ne držijo navedbe toženke o tem, da se šteje, da je tožnik oba kompleta delovnih strojev uporabljal na okuženem območju, ne glede na to, ali jih je uporabljal na okuženih ali zdravih hmeljiščih. Glede tretiranja ponovno odgnalih poganjkov tožnik poudarja, da je te tretiral z neselektivnim sistemičnim herbicidom že pred datumom odločbe št. U06191-813/2019-25 z dne 22. 10. 2019. Tožnik naj bi izvršil vse ukrepe v postavljenem roku v sklepu o izvršbi do 30. 10. 2020, kar pomeni, da je pogoj iz 59. člena ZZVR-1 glede izvedbe vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za zdravstveno varstvo rastlin nedvomno izpolnil. Tožnik se sklicuje, da mu je bil postavljen nov primeren rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019, v skladu s prvim odstavkom 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Da gre v primerih, kadar dolžnik obveznost izpolni šele v postopku izvršbe za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, izhaja tudi iz Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Tožnik se je s pripravljalno vlogo z dne 5. 5. 2023 opredelil še do odločbe o prekršku, ki jo je toženka predložila v tem upravnem sporu. Navaja, da plačilo globe še ne izkazuje, da naj bi tožnik mehanizacijo okuženega območja uporabljal na posestvu B. B., saj naj bi sam B. B. izpovedal, da tožnikova mehanizacija ni bila naj njegovem posestvu. Pri svojih navedbah vztraja tudi v vlogi z dne 22. 8. 2023.

45Toženka je sodišču 26. 4. 2023 posredovala še dodatna dokazila, in sicer prekrškovno odločbo, za prekršek tožnika, da je na posestvu B. B. izvajal tretiranje hmelja. Iz njenih navedb izhaja, da naj bi tožnik s tem, ko je plača globo in poravnal stroške postopka je priznal, da naj bi uporabljal stroje na posestvu B. B., kljub prepovedi fitosanitarne inšpektorice. Pri tem je še dodatno pojasnila okoliščine glede tretiranja. Kasneje z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 13. 7. 2023 pa je v tej zvezi predložila še odločitev prekrškovnega sodišča z dne 15. 7. 2023.

Odločanje brez glavne obravnave

46Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši stranki upravnega spora in prebere listinske dokaze. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Sodišče je ugotovilo, da je v konkretni zadevi v zvezi z odločitvijo sporna le pravna presoja pravilne uporabe materialnega prava in s tem povezane pravilnosti ravnanja toženke, kot bo to razvidno iz nadaljnje obrazložitve.

K I. točki izreka

47Tožba ni utemeljena.

48V obravnavani zadevi tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa o zavrnitvi tožnikovega odškodninskega zahtevka za škodo zaradi izdane odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019, s katero je bilo tožniku odrejeno uničenje rastlin hmelja, okuženih s hudo viroidno zakrnelostjo hmelja, ki jo povzroča CBCVd, in odrejenega uničenja rastlin hmelja v 14 hmeljiščih. Materialnopravno izhodišče za odločanje o tovrstnem zahtevku je 59. člen ZZVR-1. Ta v prvem odstavku določa, da ima imetnik, ki se ukvarja s pridelavo oziroma predelavo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, pravico do odškodnine za uničene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, za katere je pristojni inšpektor na podlagi 14. člena tega zakona odredil ukrepe izkoreninjenja, preprečevanja ali zatiranja škodljivih organizmov in za katere je pristojni inšpektor odredil ukrepe zaradi škodljivih organizmov, ki na podlagi ocene tveganja iz 6. točke 76. člena tega zakona pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo semenskega materiala rastlin. Drugi odstavek 59. člena ZZVR-1 pa določa, da je imetnik iz prejšnjega odstavka do odškodnine upravičen, če: (-) obvesti pristojnega inšpektorja ali drugo uradno osebo po tem zakonu takoj, ko ugotovi pojav škodljivega organizma ali sumi o njem, in (-) je izvedel vse predpisane in odrejene ukrepe za zdravstveno varstvo rastlin.

49V konkretni zadevi ni sporno, da je tožnik oseba iz prvega odstavka 59. člena ZZVR-1, sporno med strankama pa je, ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev odškodnine, določene v drugem odstavku 59. člena ZZVR-1. Iz izpodbijane odločbe izhaja jasno stališče upravnega organa, da tožnik pogoj iz 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZZVR-1 izpolnjuje. Temu stališču je v pritožbenem postopku pritrdila tudi toženka. Tožbene navedbe, s katerimi tožnik zatrjuje izpolnjevanje tega pogoja, so zato brezpredmetne in v tem delu ne terjajo opredeljevanja sodišča.

50Sodišče uvodoma na podlagi vsebine izpodbijane odločbe ugotavlja, da upravni organ kršitev 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZZVR-1 utemeljuje z naslednjimi dejstvi: (-) pristojna fitosanitarna inšpektorica je po izdani fitosanitarni odločbi z dne 22. 10. 2019 opravila preglede prizadetih hmeljišč tožnika 8. 4. 2020, 28. 4. 2020, 21. 7. 2020, 27. 7. 2020; (-) tožnik je ravnal v nasprotju s 4. točko izreka odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019, ker ponovno odgnalih poganjkov rastlin hmelja na mestu rasti uničenih rastlin med rastno dobo ni uničeval na način, da bi jih tretiral z neselektivnim sistemičnim herbicidom, ko so izrasli do višine največ 30 cm in do stopnje, ko rastline ne tvorijo več novih poganjkov; (-) kljub prepovedi uporabljal orodja, stroje in ostalo opreme izven okuženega območja "X." brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja v nasprotju z 11. točko izreka odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019; (-) brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja sadil sadike hmelja na okuženem območju v nasprotju s 14. točko izreka fitosanitarne odločbe z dne 22. 10. 2019. Da so naštete kršitve razlog za zavrnitev zahtevka za izplačilo odškodnine, upravni organ izrecno navede v zadnjem odstavku na 13. strani izpodbijane odločbe, kjer tožniku očita še neresen, malomaren in nestrokoven odnos do izvajanja prepisanih in odrejenih ukrepov, kakor tudi zavračanje sodelovanja s pristojnimi institucijami. Iz obrazložitve odločbe še izhaja, da je tak odnos upravni organ prepoznal v ravnanju tožnika, saj je s svojo kmetijsko mehanizacijo izvajal dela na hmeljiščih B. B., čeprav se je zavedal nevarnosti prenosa bolezni. Zavedanje tožnika upravni organ utemeljuje z raznimi izvedenimi izobraževanji in poslanimi prospekti kmetijam, ki so bile okužene s CBCVd (med njimi 3. 6. 2019 poslan Načrt izrednih ukrepov 2019). Nadalje glede odnosa do odrejenih ukrepov izpostavlja še način uničenja, da je tožnik odstranil in porezal nadzemne dele okuženih rastlin, kakor tudi podzemne dele rastlin, pri tem je bil sporen način uničenja, kot ga je prijavil (z zakopom), saj je zakopal le sežgane ostanke podzemnih rastlin, in nadalje še očitek o vodenju evidenc tretiranja.

51Sodišče glede tako ugotovljenih dejstev izpostavlja določilo 2. alineje, določene v drugem odstavku 59. člena ZZVR-1, skladno s katero mora imetnik izvesti vse predpisane in odrejene ukrepe za zdravstveno varstvo rastlin, da bi bil upravičen do plačila odškodnine. Na podlagi navedenega je za zavrnitev zahtevka za plačilo odškodnine dovolj, da imetnik ne izvrši enega izmed odrejenih ukrepov. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ, v razmerju tožnika do odrejenih ukrepov v fitosanitarni odločbi z dne 22. 10. 2019, tožniku očital, da tožnik ni izvršil več odrejenih ukrepov. Samo izpolnitev vseh odrejenih ukrepov bi namreč pomenila izpolnitev drugega pogoja za izplačilo zahtevka za plačilo odškodnine, kot določenega v 2. alineji drugega odstavka 59. člena ZZVR-1.

52Sodišče ugotavlja, da so posamezni ukrepi, kot odrejeni s fitosanitarno odločbo z dne 22. 10. 2019, določeni v Odločbi o nujnih ukrepih 2019. Po obliki in vsebini gre za pravni predpis (podzakonski akt), kot izhaja iz 153. člena Ustave RS. Pri čemer sodišče dodaja, da je upravni organ (UVHVVR) organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pogoj za veljavnost predpisa državnega organa pa je objava v državnem uradnem listu (154. člen Ustave RS), kar pa je tudi izpolnjeno. Pravno podlago ob ZZVR-1 tako predstavlja še Odločba o nujnih ukrepih 2019. Sodišče poudarja, da je inšpektor dolžan odrediti ukrepe v skladu z zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje. Takšno dolžnost (in pravico) mu nalaga 1. alineja prvega odstavka 32. člena ZIN. Neutemeljen je tako v tem delu tudi očitek tožnika, da je fitosanitarna inšpektorica opravljala nadzor brez prisotnosti tožnika. V povezavi s tem pa sodišče opozarja še na načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP, v skladu s katerim mora organ v upravni zadevi med drugim odločati po zakonu in podzakonskih predpisih.¹

53V konkretnem primeru je torej fitosanitarni inšpektor dolžan ukrepati v skladu s IX. členom Odločbe o nujnih ukrepih 2019 kot podzakonskim predpisom. Pooblastilo za to določa 75. člen ZZVR-1, ki v 4. alineji prvega odstavka določa ukrepe, ki jih sprejme predstojnik Uprave. Slednji lahko z odločbo določi nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov, kot je bilo v konkretni zadevi. Člen IX Odločbe o nujnih ukrepih 2019 podrobneje razčlenjuje ukrepe za zdravstveno varstvo rastlin na okuženem območju, ki jih lahko odredi fitosanitarni inšpektor. Med drugim določa obveznost izrek ukrepa prepovedi sajenja v 3. točki prvega odstavka IX. člena, v delu, ki se nanaša na prepoved uporabe delovne opreme izven okuženega območja brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja v 8. točki prvega odstavka IX. člena, v delu, ki se nanaša na vodenje evidenc, pa je predviden izrek ukrepa v 9. in 10. točki IX. člena Odločbe o nujnih ukrepih.

54Sodišče se najprej opredeljuje kršitve 14. točke izreka fitosanitarne odločbe z dne 22. 10. 2019, s katero je bila tožniku naložena prepoved sajenja rastlin hmelja na okuženem območju, pri tem tožnik sajenje rastlin izrecno tudi priznava in navaja, da naj bi pred sajenjem dobil mnenje v zvezi z odpornostjo sorte Styrian Wolf od IHPS. Ta sorta pa naj bi bila po navedbah tožnika visoko odporna proti okužbam in naj bi bila uvrščena v skupino odpornih genotipov hmelja na CBCVd.

55Sodišče pojasnjuje, da prepoved sajenja rastlin hmelja na okuženem območju izhaja iz 3. alineje prvega odstavka 10. člena Odločbe o nujnih ukrepih. Določilo ne dopušča drugačne razlage kot absolutne prepovedi sajenja rastlin hmelja na okuženem območju, saj ne predvideva nobenih izjem, kdaj pa bi bilo sajenje rastlin hmelja na okuženem območju dopustno.

56Kaj zajema okuženo območje, predhodno določa prvi odstavek VII. člena Odločbe o nujnih ukrepih 2019. Za okuženo območje, ki je del posebno nadzorovanega območja, se šteje mesto pridelave, ki je posest ali skupina zemljišč, z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo in ima eno ali več hmeljišč, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena navzočnost s HSVd ali CBCVd. Skladno z drugim odstavkom VII. člena pa je določeno, da mesto pridelave predstavlja kmetijsko gospodarstvo², ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, dodeljena identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva KMG-MID (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID). Med strankama je nesporno, da je tožnikovo kmetijsko gospodarstvo imelo identifikacijsko oznako KMG-MID ... in je bilo v celoti označeno kot okuženo območje "X.". Tako je bilo ugotovljeno z odločbo fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019. Na tako ugotovljenem okuženem območju pa je bil tožniku odrejen ukrep prepovedi sajenja rastlin hmelja. Če je tožnik nasprotoval obsegu okuženega območja, bi moral ugovore v zvezi s tem vložiti v okviru odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019³.

57V tem oziru je pravno naziranje tožnika glede uporabe določil Odločbe o nujnih ukrepih 2019, napačno, saj pravna podlaga ne dopušča nobene izjeme, ki bi določala, kdaj je na okuženem območju sajenje rastlin vseeno dopustno. Toženka je v tem delu na tako ugotovljeno dejstvo (sajenje rastlin hmelja na okuženem območju), ki ga tožnik niti ne zanika, ampak izrecno priznava, pravilno uporabila materialni predpis, ki ga v zadevnem primeru predstavlja Odločba o nujnih ukrepih 2019 kot podzakonski predpis. Sodišče pri tem pojasnjuje, da se priznana dejstva štejejo za dokazana (tako prvi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Sodišče ugotavlja, da je tožnik kršil ukrep, kot določen v 14. točki izreka odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019, zato so neutemeljene trditve tožnika, da ni kršil ukrepa prepovedi sajenja rastlin hmelja na okuženem območju s tem, ko je sadil sicer bolj odporen hmelj na viroidne okužbe (tudi) brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja.

58Sodišče ocenjuje, da je upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik kršil vsaj en odrejen ukrep, kot določen v fitosanitarni odločbi z dne 22. 10. 2019, ki ima podlago v IX. členu Odločbe o nujnih ukrepih 2019. Kot je bilo pojasnjeno, pa 59. člen ZZVR-1 določa, da morata biti pogoja za izplačilo odškodnine izpolnjena kumulativno. Prvi pogoj je obvestitev pristojnega inšpektorja, ki je bil sicer izpolnjen, drugi pogoj za prisojo odškodnine pa je izvedba vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za zdravstveno varstvo rastlin. Presoja izvedbe ostalih odrejenih ukrepov kot določenih v fitosanitarni odločbi z dne 22. 10. 2019 tako ne bi prinesla drugačne odločitve sodišča, saj že ugotovitev neizvedbe enega predpisanega in odrejenega ukrepa zadostuje za zaključek, da navedeni pogoj po 2. alineji drugega odstavka 59. člena ZZVR-1 ni izpolnjen. Zato tudi sodišče ni izvedlo glavne obravnave za obravnavanje presoje vseh ostalih tožbenih ugovorov. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za odškodnino je zato utemeljena na zakonu, zato je sodišče v skladu s 63. členom ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

59Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov upravnega spora, zato je sodišče v skladu s citiranim določilom odločilo, da jih trpi sam.

¹ Smiselno tako tudi sodba IV U 17/2022 z dne 12. 3. 2024 in sodba IV U 97/2018 z dne 13. 2. 2020 Upravnega sodišča RS.
² Kaj predstavlja kmetijsko gospodarstvo, pa določa v času odločanja veljavni Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), ki v 2. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je kmetijsko gospodarstvo organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo.
³ Pri tem tožnik zoper odločbo fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019 pritožbe, s katero bi lahko izpodbijal obseg okuženega območja, sploh ni vložil.