59. člen ZZVR-1
(odškodnina)
Imetnik, ki se ukvarja s pridelavo oziroma predelavo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ima pravico do odškodnine za uničene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, za katere je pristojni inšpektor na podlagi 14. člena tega zakona odredil ukrepe izkoreninjenja, preprečevanja ali zatiranja škodljivih organizmov in za katere je pristojni inšpektor odredil ukrepe zaradi škodljivih organizmov, ki na podlagi ocene tveganja iz 6. točke 76. člena tega zakona pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo semenskega materiala rastlin. Imetnik iz prejšnjega odstavka je do odškodnine upravičen, če:
- obvesti pristojnega inšpektorja ali drugo uradno osebo po tem zakonu takoj, ko ugotovi pojav škodljivega organizma ali sumi o njem, in
- je izvedel vse predpisane in odrejene ukrepe za zdravstveno varstvo rastlin. Odškodnina se plača iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Odškodnina iz prejšnjega odstavka se ne plača, če se škodljivi organizem pojavi pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v Republiko Slovenijo. Postopek za izplačilo odškodnine se začne na zahtevo imetnika uničenih ali drugače odstranjenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov. V zahtevi, ki jo vloži na Upravo, mora navesti zlasti vrsto in količino rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ter izjavo o vrsti in času izvedbe ukrepov. Zahtevo za izplačilo odškodnine lahko vloži najpozneje v enem letu po izdaji zapisnika pristojnega inšpektorja o izvedenih ukrepih. V postopku za izplačilo odškodnine se ne plača upravna taksa. O upravičenosti do odškodnine in njeni višini odloča Uprava v upravnem postopku na podlagi odločbe o odrejenih ukrepih, zapisnika pristojnega inšpektorja o izvedenih ukrepih in na podlagi poročila posebne komisije o ugotovljeni višini odškodnine. Višino odškodnine ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje predstojnik Uprave in jo sestavljajo vsaj trije člani z najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja kmetijstva, gozdarstva ali ekonomije. Zoper odločbo o višini odškodnine ni mogoča pritožba in tudi ne upravni spor. Imetnik lahko v 30 dneh po vročitvi odločbe iz prejšnjega odstavka predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino. Če se odločba ne izda ali ne vroči imetniku v 60 dneh od vložitve zahteve za izplačilo odškodnine, lahko imetnik predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino. O zahtevkih iz sedmega in osmega odstavka tega člena odloča sodišče v nepravdnem postopku. Minister podrobneje določi kriterije za določitev višine odškodnine za uničene ali drugače odstranjene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete.
- UPRS Sodba IV U 101/2021-31Upravno sodišče RS · 2024
Prepoved sajenja rastlin hmelja na okuženem območju izhaja iz 3. alineje prvega odstavka 10. člena Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja. Določilo ne dopušča drugačne razlage kot absolutne prepovedi sajenja rastlin hmelja na okuženem območju, saj ne predvideva nobenih izjem, kdaj pa bi bilo sajenje rastlin hmelja na okuženem območju dopustno. Če je tožnik nasprotoval obsegu okuženega območja, bi moral ugovore v zvesti s tem vložiti v okviru odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019. Pravna podlaga ne dopušča nobene izjeme, ki bi določala, kdaj je na okuženem območju sajenje rastlin vseeno dopustno.
- UPRS Sodba IV U 17/2022-30Upravno sodišče RS · 2024
Tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa o zavrnitvi odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica odločbe z dne 15. 4. 2019, s katero je bilo tožniku odrejeno uničenje rastlin hmelja, okuženih s CBCVd v hmeljiščih. Ker upravni organ na listino - zapisnik, s katerim tožnik pred izdajo izpodbijanega akta ni bil seznanjen, ne opira svojega zaključka o protipravnem ravnanju tožnika, sodišče ocenjuje, da opustitev možnosti izjave o listini, ki ni bila pomembna za izdajo odločbe, ne pomeni absolutne kršitve pravil postopka, niti ni taka kršitev pravil postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Sodišče ocenjuje, da je upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik kršil v izreku odločbe odrejen ukrep. Kumulativno izpolnjen pogoj za prisojo odškodnine je izvedba vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za zdravstveno varstvo rastlin. Že ugotovitev neizvedbe enega predpisanega in odrejenega ukrepa zadostuje za zaključek, da navedeni pogoj ni izpolnjen.
- UPRS Sodba IV U 70/2021-62Upravno sodišče RS · 2024
Izdaja sklepa o izvršbi potrjuje ugotovitve upravnega organa, da tožnik z odločbami naloženih obveznosti ni izvršil v rokih in na način, kot mu je bilo naloženo v izvršilnem naslovu. Sodišče soglaša z upravnim organom, da izvršitev z inšpekcijsko odločbo odrejenega ukrepa v postopku izvršbe ne pomeni izvedbe predpisanih in odrejenih ukrepov v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZZVR-1. Tožnik s tožbo ni uspel omajati razlogov, na katerih je upravni organ utemeljeval odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 11. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba IV U 101/2021-31Upravno sodišče RS · 25. 11. 2024
Prepoved sajenja rastlin hmelja na okuženem območju izhaja iz 3. alineje prvega odstavka 10. člena Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja. Določilo ne dopušča drugačne razlage kot absolutne prepovedi sajenja rastlin hmelja na okuženem območju, saj ne predvideva nobenih izjem, kdaj pa bi bilo sajenje rastlin hmelja na okuženem območju dopustno. Če je tožnik nasprotoval obsegu okuženega območja, bi moral ugovore v zvesti s tem vložiti v okviru odločbe fitosanitarnega inšpektorja z dne 22. 10. 2019. Pravna podlaga ne dopušča nobene izjeme, ki bi določala, kdaj je na okuženem območju sajenje rastlin vseeno dopustno.
- UPRS Sodba IV U 17/2022-30Upravno sodišče RS · 12. 3. 2024
Tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa o zavrnitvi odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica odločbe z dne 15. 4. 2019, s katero je bilo tožniku odrejeno uničenje rastlin hmelja, okuženih s CBCVd v hmeljiščih. Ker upravni organ na listino - zapisnik, s katerim tožnik pred izdajo izpodbijanega akta ni bil seznanjen, ne opira svojega zaključka o protipravnem ravnanju tožnika, sodišče ocenjuje, da opustitev možnosti izjave o listini, ki ni bila pomembna za izdajo odločbe, ne pomeni absolutne kršitve pravil postopka, niti ni taka kršitev pravil postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Sodišče ocenjuje, da je upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik kršil v izreku odločbe odrejen ukrep. Kumulativno izpolnjen pogoj za prisojo odškodnine je izvedba vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za zdravstveno varstvo rastlin. Že ugotovitev neizvedbe enega predpisanega in odrejenega ukrepa zadostuje za zaključek, da navedeni pogoj ni izpolnjen.
- UPRS Sodba IV U 70/2021-62Upravno sodišče RS · 12. 3. 2024
Izdaja sklepa o izvršbi potrjuje ugotovitve upravnega organa, da tožnik z odločbami naloženih obveznosti ni izvršil v rokih in na način, kot mu je bilo naloženo v izvršilnem naslovu. Sodišče soglaša z upravnim organom, da izvršitev z inšpekcijsko odločbo odrejenega ukrepa v postopku izvršbe ne pomeni izvedbe predpisanih in odrejenih ukrepov v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZZVR-1. Tožnik s tožbo ni uspel omajati razlogov, na katerih je upravni organ utemeljeval odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka.
- VSRS Sodba X Ips 172/2004Vrhovno sodišče RS · 11. 2. 2009
Ker je pogoj za pridobitev odškodnine iz prvega odstavka 59. člena ZZVR-1, izvedba vseh odrejenih ukrepov, ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, tožeča stranka ni upravičena do odškodnine.