VSRS Sklep X DoR 128/2024-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, ki izhaja iz izpodbijane sodbe, da je določbi 10. člena ZUOPP-1 in 56. člena ZOsn dopustno razlagati tako, da se kot del izobraževalnega programa oziroma šolanja šteje tudi pot od doma do zavoda?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, št. 6901-1338/2016-71(972) z dne 30. 11. 2022, v I./5. točki izreka ter tožnici dodelilo varuha - negovalca za čas prevoza od ..., do Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava (v nadaljevanju Zavod), Dornava 128, Dornava, in nazaj. Z odpravljeno odločbo je navedeni organ zavrnil tožničino zahtevo za uveljavitev pravice do spremljevalca za čas prevoza od ..., do Zavoda in nazaj.

2Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da v predpisih Republike Slovenije s področja šolstva in varnosti cestnega prometa ni urejena pravica do spremljevalca posameznemu otroku s posebnimi potrebami med vožnjo v šolo in domov (ta pravica obstaja le za čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela). Ob tem pa je ugotovilo, da ne gre za pravno praznino oziroma neustavnost Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1), saj je mogoče 10. člen ZUOPP-1, 56. člen Zakona o osnovnih šolah (ZOsn), 3. člen Konvencije o otrokovih pravicah (KOP) in 17. člen Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami ustavnoskladno razložiti tako, da pojem šolanja z nudenjem pomoči varuha - negovalca v času vzgojno-izobraževalnega procesa zajema tudi čas prevoza od doma do Zavoda in nazaj oziroma tudi pojem pomoči v času vožnje. Glede na zdravstveno stanje tožnice, ki je med trajanjem njenega prevoza od doma do Zavoda in nazaj lahko življenjsko ogrožena, ji namreč pravica do učinkovitega dostopa do izobraževanja ni zagotovljena. To je v nasprotju s Splošnim komentarjem odbora za pravice invalidov št. 4, 9. in 24. členom Mednarodne konvencije o pravicah invalidov (MKPI) v zvezi s 4. in 7. členom MKPI (3. členom KOP) ter 2. členom Protokola št. 1 k EKČP.

3Toženka (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj jo dopusti zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6V zvezi z dopuščenim vprašanjem toženka zatrjuje, da je Upravno sodišče napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je pot od tožničinega doma do Zavoda opredelilo kot del izobraževalnega programa. Trdi, da 56. člen ZOsn prevoza v šolo in nazaj ne enači z vzgojno-izobraževalnim delom in ga z nobeno od možnih razlag ni mogoče razlagati na način, kot je to storilo Upravno sodišče. Prav tako takšna razlaga ne izhaja iz 12. in 13. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki opredeljujeta vsebino (posebnih) programov vzgoje in izobraževanja. Po presoji Vrhovnega sodišča je odgovor na zastavljeno vprašanje pomemben, saj se nanaša na celotno področje izobraževanja in je relevanten za vse otroke oziroma učence, ki so v enakem položaju kot tožnica. Vprašanje problematizira pravilnost razlage zakona, zato se bo lahko Vrhovno sodišče v okviru dopuščene revizije tudi opredelilo do pravilne razlage 10. člena ZUOPP-1 in 56. člena ZOsn v povezavi s tožničino pravico do izobraževanja. Odgovor na zastavljeno vprašanje je pomemben tudi za zagotovitev pravne varnosti in razvoj prava preko sodne prakse.

7Glede drugega zastavljenega vprašanja¹ Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Ali načelo varovanja koristi otroka kot glavnega vodila pri odločanju, kot izhaja iz 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah, nadomesti oziroma vzpostavi materialno pravno podlago glede določene pravice, ki je nacionalna zakonodaja ne ureja?