iuris
§ zakonZakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami · ZUOPP-1 · velja od 6. 8. 2011

10. člen ZUOPP-1

(materialni pogoji)

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 5. 2. 2025Vse odločbe ↓
  • VSRS Sklep X DoR 128/2024-3Vrhovno sodišče RS · 2025

    Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, ki izhaja iz izpodbijane sodbe, da je določbi 10. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) in 56. člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn) dopustno razlagati tako, da se kot del izobraževalnega programa oziroma šolanja šteje tudi pot od doma do zavoda?

  • UPRS Sodba II U 153/2023-39Upravno sodišče RS · 2024

    Dolžnost države vključuje tudi zagotavljanje ustreznih ukrepov in prilagoditev v času vožnje v vzgojno-izobraževalni zavod glede na posameznikove potrebe. Če je posameznemu invalidnemu otroku zagotovljena le gola pravica do (brezplačnega) prevoza od bivališča do zavoda in nazaj, ne da bi država zagotovila ustrezne podlage, da se pri prevozu otrok s posebnimi potrebami odpravljaljo ovire oziroma zagotavljajo prilagoditve, ki jih posameznik potrebuje glede na svojo invalidnost, lahko pravica do izobraževanja ostane izvotljena, navidezna.

  • UPRS Sodba I U 1218/2020-15Upravno sodišče RS · 2022

    Pravica do spremljevalca pripada samo tistim otrokom, katerim je določen program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali pa v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ne pripada pa tistim, ki so usmerjeni v druge programe. Glede na besedilo tretjega odstavka 10. člena ZUOPP-1 pripada spremljevalec le za čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, torej tudi pri tistih otrocih, ki jim spremljevalec pripada, se ta pravica ne razteza na to, da bi bil spremljevalec otroku določen tudi na poti v šolo in iz šole.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 19. 2. 2026
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 24. 2. 2026 · trenutno
  2. 29. 7. 2011 – 23. 2. 2026

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 2. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VSRS Sklep X DoR 128/2024-3
    Vrhovno sodišče RS · 5. 2. 2025besedilo 2011–2026

    Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, ki izhaja iz izpodbijane sodbe, da je določbi 10. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) in 56. člena Zakona o osnovni šoli (ZOsn) dopustno razlagati tako, da se kot del izobraževalnega programa oziroma šolanja šteje tudi pot od doma do zavoda?

  • UPRS Sodba II U 153/2023-39
    Upravno sodišče RS · 3. 6. 2024besedilo 2011–2026

    Dolžnost države vključuje tudi zagotavljanje ustreznih ukrepov in prilagoditev v času vožnje v vzgojno-izobraževalni zavod glede na posameznikove potrebe. Če je posameznemu invalidnemu otroku zagotovljena le gola pravica do (brezplačnega) prevoza od bivališča do zavoda in nazaj, ne da bi država zagotovila ustrezne podlage, da se pri prevozu otrok s posebnimi potrebami odpravljaljo ovire oziroma zagotavljajo prilagoditve, ki jih posameznik potrebuje glede na svojo invalidnost, lahko pravica do izobraževanja ostane izvotljena, navidezna.

  • UPRS Sodba I U 1218/2020-15
    Upravno sodišče RS · 7. 4. 2022besedilo 2011–2026

    Pravica do spremljevalca pripada samo tistim otrokom, katerim je določen program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali pa v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ne pripada pa tistim, ki so usmerjeni v druge programe. Glede na besedilo tretjega odstavka 10. člena ZUOPP-1 pripada spremljevalec le za čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, torej tudi pri tistih otrocih, ki jim spremljevalec pripada, se ta pravica ne razteza na to, da bi bil spremljevalec otroku določen tudi na poti v šolo in iz šole.

  • UPRS Sodba II U 54/2016-14
    Upravno sodišče RS · 18. 4. 2018besedilo 2011–2026

    Z odločbo Zavoda za šolstvo RS, izdano v postopku na prvi stopnji, ni bilo odločeno o usmeritvi otroka v smislu prvega odstavka 49. člena ZUOPP-1, pač pa je bila z omenjeno odločbo v ponovljenem postopku po uradni dolžnosti le preverjena pravilnost usmeritve iz določbe Zavoda. Navedeno pomeni, da v postopku ni šlo za primer, ki ga ureja prvi odstavek 49. člena ZUOPP-1 (odločanje o usmeritvi otroka), kot to v odločbi nepravilno zaključuje Ministrstvo, pač pa za primer, ki je urejen v drugem odstavku 49. člena ZUOPP-1 (preizkus ustreznosti usmeritve otroka). Navedeno pa pomeni, da Ministrstvo pri izdaji izpodbijane odločbe ni uporabilo pravilnih predpisov, to je določb ZUOPP-1 ter na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami/2013, ki pa ju je pri presoji ustreznosti usmeritve pravilno upošteval Zavod, ki je odločal v postopku na prvi stopnji.