VSC Sklep I Kp 92976/2024

I. Pritožbi zagovornice obdolženega A.. A. se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v prvi alineji izreka, t.j. v delu, ko se pripor obdolžencu A. A. podaljša še za dva meseca, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev v roku 24 ur, pri čemer obdolženi A. A. do ponovne odločitve o predlogu za podaljšanje pripora ostaja v priporu.

II. Ostale pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju obdolžencem iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) podaljšal pripor še za 2 meseca.

2Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obdolžencev.

Zagovornica obdolženca B. B. se je pritožila brez izrecne navedbe zakonskih razlogov in predlagala, da se pripor zoper njega odpravi ter ga se ga spusti na prostost.

Zagovornica obdolženca C. C. se je pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da pripor zoper obdolženca odpravi oz. podredno, da pripor podaljša za največ mesec dni.

Zagovornica A. A. se je pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor zoper obdolženega odpravi ter obdolženega nemudoma izpusti na prostost, podredno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zoper obdolženega namesto pripora odredi milejši ukrep - plačilo varščine oz. da določi krajši čas pripora.

Zagovornik Č. Č. se je pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava, kot tudi vseh bistvenih kršitev pravil postopka, ki vplivajo na zakonitost odločitve. Pritožbenemu sodišče je predlagal, da napadeni sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne preiskovalnemu sodniku v ponovno odločanje.

O PRITOŽBI ZAGOVORNICE OBDOLŽENCA A. A.

3Pritožba zagovornice A. A. je utemeljena.

4Zagovornica je v pritožbi izpostavila, da ji ni bila dana možnost seznanitve s predlogom za podaljšanje pripora, saj je bil ob prevzemu pošte že izdan izpodbijani sklep z dne 31.1.2025 o podaljšanju pripora.

5Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil zagovornici predlog tožilstva z dne 19.12.2025 za podaljšanje pripora za čas 2 mesecev vročen dne 6.1.2025. Izpodbijani sklep o podaljšanju pripora pa je z dne 31.12.2025. Slednji je bil zagovornici prav tako vročen 6.1.2025. Glede na navedeno drži, da zagovornica ni imela možnosti seznanitve s predlogom za podaljšanje pripora pred izdajo sklepa o podaljšanju pripora. Skladno z drugim odstavkom 205. člena ZKP pa bi ji morala biti dana možnost, da na tak predlog odgovori. Ker ji ta možnosti ni bila dana, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, pravico do obrambe, in sicer do izjave, pri kateri vpliva na zakonitost sklepa ni treba izkazati. V postopku je bila namreč obdolžencu kršena ustavno določena pravica do izjave iz 22. člena Ustave RS, v primeru kršitve v Ustavi zagotovljene pravice pa vpliva te kršitve na zakonitost odločbe ni potrebno izkazati (tako tudi VSRS Sodba I Ips 61339/2013 z dne 21.1.2016, 11. točka ter VSM Sklep II Kp 52810/2017, z dne 7.12.2022, 7. točka).

6Sodišče je posledično odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa. Pri ponovnem odločanju se naj pritožbene navedbe zagovornice, podane zoper izpodbijani sklep v tem postopku, štejejo kot odgovor na predlog za podaljšanje pripora z dne 19.12.2024, do katerih se naj sodišče prve stopnje ustrezno opredeli.

O OSTALIH PRITOŽBAH

7Pritožbe niso utemeljene.

Utemeljen sum

8Utemeljen sum, da so vsi obdolženci storili očitana kazniva dejanja, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje izhaja iz vseh dokazov, pridobljenih tekom predkazenskega in kazenskega postopka. Dokazi, ki utemeljujejo sum pa so konkretno in obširno navedeni tudi v izpodbijanem sklepu v točki 6. Od zadnjega preizkusa utemeljenega suma se niso pojavila nova dejstva in okoliščine, ki bi obstoj utemeljenega suma omajale ali ga izpodbile.

Iz zapisnikov o sprejemih ustnih ovadb od predstavnikov družbe D. d.o.o. in E. d.o.o. ter F. F., kakor tudi od G. G. in H. H. tako izhaja, da je prišlo do vloma v prostore družbe D. d.o.o. Na ..., kjer je bilo odtujeno kombinirano vozilo ter nafta iz parkiranega tovornega vozila, ki je sicer last F. F. V prostorih družbe D. d.o.o. je bilo vlomljeno v avtomat za pijačo, odtujena je bila manjša kovinska blagajna, računalnik in nekaj gotovine. Oškodovanec G. G. je navedel, da naj bi storilci z avtodoma na naslovu ... odtujili štiri pnevmatike s platišči, glede na navedbe H. H. pa je mogoče na stopnji utemeljenega suma zaključiti, da je prišlo do tatvine večjega števila orodja, katerega vrednost brez ddv znaša 16.108,12 EUR.

Zaključek o izkazanosti utemeljenega suma, da naj bi ravno konkretni obdolženci storili očitano kaznivo dejanje, izhaja tudi iz ugotovitev posnetkov nadzornih videokamer družbe D., iz katerih je razvidno, da se je na kraj pripeljal enoprostorec temnejše barve, torej vozilo takšne vrste, kot so ga pozneje ustavili policisti. Navedeno vozilo točno takšnih registrskih oznak je dne 4. 12. 2024 v neposredni bližini kraja dejanja na ... fotografiral J. J. Nadalje iz posnetkov nadzornih videokamer v družbi D. d.o.o. izhaja, da sta dve osebi preko ograje prostorov družbe D. d.o.o. podajali predmete in da je bilo odtujeno kombinirano vozilo bele barve. Kombinirano vozilo bele barve znake Renault je tekom kontrole v bližini ... po sprožitvi alarma zaznal varnostnik družbe I. I. Tudi na posnetkih nadzornih kamer trgovine K. K. je bilo prepoznavo odtujeno vozilo družbe D. in vozilo VW Sharan, ki je bilo pozneje ustavljeno s strani policistov.

Patrulja PPP Maribor je vozili izsledila in jima pričela slediti. Policisti so namreč na avtocesti zaznali belo kombirano vozilo in vozilo VW Sharan, ki sta vozili skupaj in ki sta se peljali v smeri Maribora. Pri tem je vozilo Sharan imelo identične registrske oznake, kot tisto vozilo, ki ga je predhodno na ... zaznal J. J. V vozilu sta bila pozneje ustavljena osumljenca B. B. in Č. Č. Iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 6. 12. 2024 izhaja, da je bilo med drugim v vozilu VW Sharan najdeno odtujeno baterijsko orodje, zaseženo pa se bile tudi biološke sledi. Navedeno potrjujejo fotografije z opravljene preiskave vozila na podlagi odredbe sodišča.

Kombinirano vozilo družbe D. pa je bilo ustavljeno na izvozu ..., pri čemer sta osumljenca A. A. in C. C iz vozila pobegnila, pozneje pa sta bila izsledena v ..., pri čemer naj bi predhodno vlomila v omenjeni kontejner, v neposredni bližini katerega sta bila prijeta. V vlomljenem kontejnerju je bil najden copat osumljenega C. C. Iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 6. 12. 2024 izhaja, da je bilo med drugim v vozilu VW Sharan najdeno odtujeno orodje, platišča in pnevmatike avtodoma, zavarovane pa so bile tudi biološke sledi. Navedeno potrjujejo fotografije z opravljene preiskave vozila na podlagi odredbe sodišča. Iz potrdila o vrnitvi predmetov z dne 6. 12. 2024 izhaja, da je bilo H. H. vrnjeno ročno baterijsko in električno orodje Dewalt - 33x, ročno baterijsko in električno orodje znamke Einhell - 15 x, ročno baterijsko in električno orodje znamek Milwaukee, kovček z orodjem in prazna kartonska škatla - 24x, ročno baterijsko orodje znamke Makita - 3x, ročno baterijsko orodje znamke Bosch - 6 x. Iz potrdila o vrnitvi predmetov z dne 6. 12. 2024 izhaja, da so bile G. G. vrnjene pnevmatike - 4x in platišča - 4x, ter 2x alu distančnik.

Ob primerjavi fotografij obdolžencev in njihovih oblačil s primerjavo zaseženih posnetkov varnostnih kamer so namreč policisti ugotovili, kdo so bili osumljenci, in sicer: osumljenec št. 1 - A. A., osumljenec št. 2 - B. B. (; osumljenec št. 3 - Č. Č. in osumljenec št. 4 - C. C.

Vse navedeno tako tudi po presoji pritožbenega sodišča v tej fazi izkazuje obstoj utemeljenega suma, da so vsi obdolženci v sostorilstvu storili očitana kazniva dejanja.

9Pritožbeno sodišče glede na vse do sedaj zbrane dokaze ne pritrjuje navedbam zagovornice obdolženega B. B., ki po posameznih dokazih navaja, da iz slednjih ne izhaja nič obremenilnega za konkretnega obdolženega. Navaja tudi, da se dejanja štejejo kot dejanja vseh obdolženih, kljub temu, da to že iz do sedaj zbranih dokazov ne izhaja in da obdolženi Iohan ni bil v dogovoru z ostalima obdolžencem, niti v fizični kondiciji, da bi preskakoval ovire in se ne pojavlja na nobenem posnetku.

Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je potrebno vrednotiti vsak posamezni dokaz in tudi vse dokaze skupaj, obdolžencem pa se očita ravnanje v sostorilstvu, torej zagovornica ne more uspeti z navedbami, da posamezni dokazi ne izkazujejo, da je obdolženec Iohan storil očitano kaznivo dejanje. V tej fazi postopka je utemeljen sum podan, če je stopnja verjetnosti, da je oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Tudi po presoji pritožbenega sodišča medsebojni preplet do sedaj zbranih dokazov potrjuje, da je verjetnost, da so vsi obdolženci storili očitano jim kaznivo dejanje, večje od verjetnosti, da ga niso. Pritožbeno sodišče pri tem samo ne more tehtati dokazov in se ne sme spusti v podrobno presojo dokazov ter odločati o vprašanjih, ki bi se morala obravnavati na glavni obravnavi. Jasno pa je, da so na posnetkih varnostnih kamer podjetja D. posneti vsi štirje storilci, poleg tega časovno sosledje dogodkov in obe vozili (VW Sharan romunskih reg. oznak in ukraden kombi Renault Master), ki sta bila na krajih dogodkov in ki sta bila ustavljena s strani policije, v katerih se je nahajalo ukradeno orodje, vozniki in sopotniki pa so bili ravno obdolženi (vsi štirje), potrjujejo, da je utemeljen sum za vse štiri obdolžence podan. V tej fazi postopka za ugotovitev potrebnega dokaznega standarda še niti ni treba povsem natančno determinirati ravnanj vseh udeleženih obdolžencev. Posledično zagovornica ne more uspeti z navedbo, da ni utemeljenega suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, očitano pod točko 3., saj ni bil v notranjosti trgovine. Prav tako ne drži, da za obdolženca Iohana ni podan utemeljen sum, ki se mu očita pod točko 2. Pnevmatike in platišča sicer niso bila najdena v vozilu VW Sharan, bila pa so najdena v vozilu Renault. Utemeljen sum je tudi za ta dejanja podan.

Pritožbeno sodišče ne pritrjuje navedbam zagovornice C. C, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo, v čem se kaže utemeljen sum, da je ravno C. C.storil očitano kaznivo dejanja in kaj se mu očita. To namreč ne drži, saj je sodišče to pojasnilo v izpodbijanem sklepu.

Zagovornik Č. Č. pa v svoji pritožbi na štirih straneh samo povzema ugotovitve sodišča in tožilstva, utemeljen sum pa izpodbija zgolj pavšalno v enem odstavku. Navaja, da dokazov za utemeljen sum, da naj bi osumljenci storili očitano kaznivo dejanje ni oz. so pomanjkljivi do tem mere, da bi bilo mogoče trditi, da so ravno priprti tisti, ki so očitano kaznivo dejanje storili. Glede na vse obrazložene in navedene dokaze pritožbeno sodišče tudi tem povsem nesubstanciranim pritožbenim navedbam ne gre sledi.

Priporni razlog

10Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno in ustrezno za vsakega obdolženca posebej navedlo in opisalo okoliščine, ki izkazujejo priporni razlog begosumnosti.

Za vse obdolžence pritožbeno sodišče sprva poudarja, da okoliščine, da se obdolženec nahaja na območju EU, nikakor ne morejo prepričati, da razlogov begosumnosti pri obdolženem ni in s takimi pritožbenimi zavzemanji zagovorniki ne morejo uspeti.

11Zaključek sodišča prve stopnje, da vse ugotovljene okoliščine izkazujejo priporni razlog begosumnost pri obdolženemu C. C., je pravilna. Na to nedvomno kaže dejstvo, da ima v Romuniji družino, četudi je zagovornica mnenja, da te okoliščine ne utemeljujejo obdolženčeve begosumnosti. Sodišče prve stopnje pa je pravilno sklepalo, da je obdolženec mobilna oseba, ki je prišla v Slovenijo, da izvrši kaznivo dejanje, saj je utemeljen sum glede tega podan in ne gre le za domnevo sodišča, kar izhaja iz pritožbe. Pri obdolžencu ni moč spregledati, da naj bi bil v kombiniranem vozilu, ki je po storitvi očitanih dejanj bežalo pred policisti in pri tem ignoriralo opozorilne znake, zaradi česar so ga policisti ustavili šele po uporabi stingerja. Tudi po zaustavitvi s strani policistov naj bi pred slednjimi bežal, zaradi česar je bil izsleden šele po nekaj urah. Vse navedeno po presoji pritožbenega sodišča za obdolženca izkazuje priporni razlog begosumnosti in takšno ugotovitev pritožba neutemeljeno graja.

12Tudi B. B. je državljan Romunije, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, vendar tam, po lastni izjavi, ne prebiva. Dejansko naj bi prebival na drugem naslovu, je samski, oče treh odraslih otrok, nezaposlen, brez premičnega premoženja, preživlja se s priložnostnimi deli. Na Slovenijo ga ne veže prav ničesar, saj pri nas nima družine, premoženja, zaposlitve ali kakršnihkoli drugih osebnih ali dejanskih naveznih okoliščin. Očitno je obdolženec zelo mobilna oseba, saj naj bi skupaj z drugimi soobdolženci v našo državo prišel zgolj zaradi izvršitve očitanih dejanj in je bil skupaj z drugimi po izvršitvi dejanj tudi namenjen takoj zapustiti našo državo. Zagovornica v pritožbi navaja, da obdolženec ni prišel v Slovenijo zaradi izvršitve kaznivega dejanja, temveč je bil namenjen v Italijo in nato k svoji sestri v Francijo. Takšne navedbe v tej fazi niso podprte, zgolj obljuba, da se bo obdolženec udeleževal postopka pa, ob vseh ugotovljenih okoliščinah, ki kažejo na begosumnost, pritožbenega sodišča ne prepričajo. To velja kljub dejstvu, da naj bi bili njegovi otroci že polnoletni. Na to, da je obdolženec mobilna oseba, je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, saj naj bi prišel v Slovenijo z namenom izvršitve kaznivega dejanja. Predhodna nekaznovanost, na katero se sklicuje zagovornica, pa je lahko le ena izmed okoliščin, ki lahko kaže na ponovitveno nenevarnost, ne izključuje pa begosumnosti.

13Obdolženi Č. Č. je prav tako državljan Romunije, kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče in kjer dejansko prebiva. Preživlja se s priložnostnimi deli. Na Slovenijo ga nič ne veže. Je zelo mobilna oseba, saj naj bi skupaj z drugimi obdolženci v našo državo prišel izključno zaradi izvršitve očitanih dejanj in je bil po izvršitvi dejanj tudi namenjen takoj zapustiti našo državo. Obdolžencu v naši državi za očitano kaznivo dejanje grozi relativno visoka zaporna kazen, kar bi mu lahko predstavljalo še dodatno motivacijo za zapustitev naše države in izognitev predmetnemu kazenskemu postopku. Posledično je tudi po presoji pritožbenega sodišča za obdolženca podan priporni razlog begosumnosti. Takšnih pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba konkretizirano niti ne izpodbija.

Neogibna potrebnost in sorazmernost

14Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da je podaljšanje pripora za vse obdolžence neogibno potrebna, da bi se lahko izvedel predmetni postopek. Pri obdolženih ni mogoče uporabiti nobenega drugega nadomestnega oz. milejšega omejevalnega ukrepa, saj z nobenim drugim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči cilja, to je zagotoviti nemotenega poteka predmetnega kazenskega postopka.

15Obdolženec C. C. v naši državi nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča in zato že iz tega razloga zanj ni mogoče odrediti milejših ukrepov. Teža obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine - tujega premoženja, ki jo izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj predstavlja, nedvomno pretehtata nad njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode. Pritožbeno zavzemanje, da bi se obdolženec branil na prostosti, tako ne more biti uspešno. Navedbe sodišča prve stopnje pa niso pavšalne in povsem zadosti dokaznemu standardu obrazloženosti, saj je sodišče prve stopnje v celoti ugotovilo in opisalo razloge, zakaj je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep, še dodatne razloge pa zagovornica neutemeljeno pogreša.

16Pripor je tudi zoper obdolženca B. B. po oceni pritožbenega sodišča še vedno neogibno potreben, nujen in sorazmeren v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode posameznika. Pripor, čeprav najhujši poseg v svobodo gibanja posameznika, je v konkretnem primeru edini ukrep, ki bo res zagotovil, da obdolženec ne bo pobegnil in se tako izognil predmetnemu kazenskemu postopku. Kljub drugačnim navedbam obrambe pa dokončanje predmetnega kazenskega postopka pretehta nad svobodo gibanja obdolženca, pri čemer je obstoj utemeljenega suma, da je storil očitano dejanje, kot že obrazloženo zgoraj, izkazan.

17Pripor pa je tudi zoper Č. Č. neogibno potreben in sorazmeren ukrep, saj je edini ukrep, ki bo res zagotovil, da obdolženec ne bo pobegnil in se tako izognil predmetnemu kazenskemu postopku. Obdolženec bi se v primeru uporabe kateregakoli drugega ukrepa, vrnil v dosedanje življenjsko okolje, kar bi mu omogočilo, da bi lahko, tudi ob pretji visoke zaporne kazni (do 5 let zapora), Slovenijo kadarkoli zapustil. Pripor je, glede na očitano kaznivo dejanje in s tem povezano visoko predpisano kazen (do 5 let zapora), kar je lahko razlog za pobeg oziroma za izognitev prisotnosti kazenskemu postopku ter glede na uspešnost dokončanja predmetnega postopka, tudi sorazmeren ukrep. Poseg v pravico obdolženca do njegove osebne svobode je po prepričanju senata sorazmeren z dokončanjem predmetnega kazenskega postopka. Dokončanje predmetnega kazenskega postopka, pretehta nad svobodo gibanja obdolženca in je podana sorazmernost pripora, česar pritožba niti ne problematizira.

18Zagovornica C. C. v pritožbi poudarja, da je podaljšanje pripora za 2 meseca nesorazmerno dolgo, saj mora sodišče v pripornih zadevah postopati hitro, vse dokaze bi lahko izvedli do konca januarja in ni potrebe po podaljšanju za 2 meseca. Pritožbeno sodišče ne pritrjuje tem navedbam. Preiskovalna sodnica nedvomno potrebuje določen čas, da zasliši veliko število predlaganih prič, le-te pa bodo zaslišane tudi še na naroku, ki je razpisan 12.2.2025. Prav tako je potrebno pridobiti tudi izpisek iz kazenske evidence iz Romunije, takšno poizvedovanje pa lahko traja dalj časa. Določen čas pa potrebuje tudi ODT, da se po končani preiskavi seznani z vsemi tekom preiskave pridobljenimi dokazi ter da pripravi morebitno obtožbo. Podaljšanje pripora še za dva meseca je tako po presoji pritožbenega sodišča povsem primerno in sorazmerno.

19Ker ob obrazloženem pritožbeni očitki zagovornikov obdolžencev Č. Č., C. C. in B. B. niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbe kot neutemeljene zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

20Če bo za obdolžence nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi razlogov za pripor, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.