VSRS Sklep I R 226/2024

Predlog se zavrne.

1Okrožno sodišče v Kopru je na Vrhovno sodišče posredovalo predlog predlagateljice za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagateljica v predlogu navaja, da je bila razpravljajoča sodnica v preteklosti zaposlena pri odvetniški pisarni, ki v postopku zastopa nasprotnega udeleženca. Ob tem se sklicuje na razloge za izločitev sodnice, ki jih podrobneje ne pojasnjuje. Meni, da so prvostopenjsko in instančno sodišče, pooblaščenec nasprotnega udeleženca in center tako povezani, da sodišče v tem postopku ne bi moglo objektivno odločiti. Takšna razmerja med udeleženci postopka odstopajo od obstoječega pravnega reda in kažejo na povezanost vseh sodelujočih kot institucij. Opozarja še, da je razpravljajoča sodnica na naroku dne 22. 11. 2024 izpostavila, da zadeve verjetno ne bo mogla zaključiti zaradi menjave delovnega mesta, in sicer naj bi nastopila delo kot sodnica na Višjem sodišču v Kopru. Po mnenju predlagateljice bi tako morebitno pritožbo zoper končno odločitev obravnavali njeni kolegi. Glede na navedeno predlaga, da Vrhovno sodišče kot drugo stvarno pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Celju ali Okrožno sodišče v Mariboru.

2Predlog ni utemeljen.

3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

4Med druge tehtne razloge v smislu citirane določbe sicer spada tudi zahteva po nepristranskosti sodišča do udeležencev postopka in do javnosti,¹ vendar pa je ta razlog podan, če je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP se morajo tako - drugače kot razlogi za nujno delegacijo po 66. členu ZPP ali za izločitev sodnika - nanašati na celotno sodišče, in ne na posameznega sodnika. Predlagatelj delegacije pristojnosti mora posledično navesti konkretne okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskostiojenja na tem sodišču.²

5Po oceni Vrhovnega sodišča zatrjevana pretekla zaposlitev razpravljajoče sodnice pri odvetniški družbi, ki zastopa nasprotnega udeleženca, ne predstavlja takšnega razloga, temveč gre kvečjemu za okoliščino, ki bi lahko utemeljevala sodničino izločitev. Predlagateljica v predlogu za delegacijo pristojnosti namreč ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da bi bil zaradi zatrjevane sodničine pretekle zaposlitve pri pooblaščencu nasprotnega udeleženca vzpostavljen kakršenkoli dvom o pravilnosti odločanja preostalih sodnikov Okrožnega sodišča v Kopru, s čimer bi utegnil biti prizadet videz nepristranskosti tega sodišča. Zaradi izrazite splošnosti predlagateljičinih navedb prav tako ostaja nejasno, zakaj naj sodišče prve stopnje ne bi moglo odločiti objektivno zaradi medsebojnih razmerij s preostalimi institucijami, tj. instančnega sodišča in centra (pri čemer ni mogoče nedvoumno razbrati, ali je s "centrom" mišljen pristojni center za socialno delo kot udeleženec postopka ali Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Istre). Ob izostanku posebnih razlogov, ki se nanašajo na celotno sodišče, je torej mogoče videz nepristranskosti sojenja v primerih, kakršen je obravnavani, tj. kadar naj bi obstajale določene osebne povezave med razpravljajočim sodnikom in strankami postopka oziroma njihovimi pooblaščenci, zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP).³

6Uporabe 67. člena ZPP po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo niti predlagateljičine trditve o domnevni sodničini izjavi v zvezi z nastopom dela na Višjem sodišču v Kopru. Čeprav sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, navedeno predstavlja razlog za njegovo izločitev po 5. točki 70. člena ZPP, in ne razloga za delegacijo pristojnosti. Vrhovno sodišče ob tem zgolj še pojasnjuje, da niti nastop teh okoliščin ne bi predstavljal razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča prve stopnje, temveč bi šlo v tej zvezi kvečjemu za vprašanje izločitve sodnice višjega sodišča oziroma - ob izkazanih razlogih, ki bi se nanašali na okrnjen videz nepristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Kopru - za vprašanje določitve drugega pristojnega višjega sodišča.

7Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da predlog predlagateljice za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, zato ga je zavrnilo.

¹ N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291.
² Tako na primer sklep Vrhovnega sodišča I R 74/2024 z dne 5. 6. 2024.
³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014.