UPRS Sodba I U 880/2021-15

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4250-1061/2019-10 z dne 6. 2. 2020 se odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) tožniku obračunala in naložila v plačilo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje zavarovanca in delodajalca in prispevke za poškodbe pri delu in poklicne bolezni za obdobje od 1. 4. 2016 do 3. 8. 2017 s pripadajočimi obrestmi v skupnem znesku 2.857,91 EUR. Na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) št. 10301-1241641/2017 z dne 1. 12. 22017 in poizvedbe pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) je davčni organ odločil, da je bil tožnik vključen v obvezno zavarovanje kot družbenik in poslovodja družbe A., od 1. 4. 2016 dalje po zavarovalni podlagi 040 za 40 ur tedensko v skladu s 16. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). 4. in 6. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV), prvega odstavka 51. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) in 352. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

2Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovljenem postopku, potem ko je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju toženka) prvi pritožbi delno ugodilo in odločbo davčnega organa odpravilo v delu, ki se nanaša na prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje ter prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter zadevo v tem obsegu vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je davčni organ pridobil podatke v zvezi s tožnikovimi navedbami, da je bil v relevantnem obdobju vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje na dveh različnih podlagah, in sicer iz naslova družbeništva in poslovodenja (zavarovalna podlaga 040) in kot družinski član (zavarovalna podlaga 077) ter kombinacije zavarovalnih podlag 040 in 050 (študent). Iz odgovora ZZZS, ki je povzet na 2. in 3. strani izpodbijane odločbe, izhaja, da se je zdravstveno zavarovanje za tožnika urejalo za nazaj na podlagi odločbe (ZPIZ), pred tem je bil tožnik zavarovan kot družinski član (otrok). Ker je na podlagi 22. člena ZZVZZ kot družinski član zavarovan le otrok, ki ni sam zavarovanec, je bil tožnik na podlagi odločbe ZPIZ z dne 1. 12. 2017 odjavljen iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot družinski član z datumom prenehanja 31. 3. 2016. S tem, ko je tožnik v obdobju od 1. 4. 2016 do 3. 8. 2017 pridobil lastnost zavarovanca po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ (lastniki zavodov, ki niso zavarovani iz drugega naslova), so namreč prenehali pogoji za zavarovanje kot družinskega člana.

3Zavarovanje na zavarovalni podlagi 050 iz naslova opravljanja določenih del oziroma aktivnosti pa pomeni zavarovanje po 17. ali 18. členu ZZVZZ za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni in pomeni dodatno zavarovanje (ne gre za konkurenco zavarovanj po drugih podlagah) zaradi povečanja rizika za nastanek poškodbe pri delu (npr. tudi dela na podlagi študentske napotnice).

4Toženka je ponovno pritožbo zavrnila. Obrazložila je, da je posledica vpisa osebe v register kot poslovodne osebe vključitev v zavarovanje, s čimer nastane obveznost plačila dajatev iz naslova prispevkov za socialno varnost. Na njihovo odmero ne vpliva dejstvo, da je tožnik podal prijavo v zavarovanje izključno za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj za prijavo oseb v obvezna socialna zavarovanja veljajo enotni postopki. Zavarovalno razmerje nastane že po zakonu, če je vzpostavljeno ustrezno pravno razmerje (vpis v register), zato zavod v primeru, ko zavezanci v predpisanem roku ne vložijo prijave v zavarovanje sami, ne izdaja odločb o ugotovitvi zavarovalnega razmerja (80. člen Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v nadaljevanju ZMEPIZ-1).

5Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja. V tožbi primarno ugovarja stvarno nespristojnost davčnega organa za odločanje o obstoju njegovih obveznostih iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in prispevkov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Posledično je davčni organ storil absolutno bistveno kršitev upravnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pri odločitvi je tudi napačno upošteval odločbo ZPIZ z dne 1. 12. 2017, ki se nanaša zgolj na vključitev tožnika v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi na druga socialna zavarovanja. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se mu odmerijo zgolj prispevki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne davčnemu organu v ponovni postopek.

6Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obeh odločb in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

7Tožnik v pripravljalni vlogi ponavlja svoja tožbena stališča in dodaja, da bi mu bili tudi glede na stališče ZZZS, ki ga citira davčni organ, lahko odmerjeni zgolj prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi prispevki za druga socialna zavarovanja.

K I. točki izreka

8Tožba je utemeljena.

9Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku pred davčnim organom, ki mu tožnik ne nasprotuje, izhaja, da je bil tožnik v relevantnem obdobju poslovodna oseba in družbenik v zgoraj navedenem zavodu in v obodbju od 1. 4. 2016 do 3. 8. 2017 na tej podlagi ni plačeval prispevkov, ki se mu odmerjajo z izpodbijano odločbo. Prav tako ni sporno, da je imel tožnik v relevatnem obdobju status študenta in da je bil na tej podlagi (kot družinski član otrok) obvezno zdravstveno zavarovan do 31. 3. 2016.

10Tožnik pa nasprotuje nadaljnji ugotovitvi davčnega organa, da je bil v posledici nastopa poslovodne funkcije s 1. 4. 2016 vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje na novi podlagi in zavezan za plačilo odmerjenih prispevkov. Iz istega rzloga nasprotuje tudi odmeri prispevkov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Kot je razumeti bistvo tožbenih navedb, tožnik nasprotuje samemu temelju vključitve v zavarovanje, saj o statusu zavarovanca ni bilo odločeno na matičnem področju, to je z upravno odločbo ZZZS. Davčni organ je torej z izpodbijano odločbo odločil tudi o njegovem statusu zavarovanca, za kar po mnenju tožnika ni stvarno pristojen.

11Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor, da odločba ZPIZ ni podlaga za vključitev tožnika v obvezno zdravstveno zavarovanje, niti v zavarovanje na podlagi 17. oziroma 18. člena ZZVZZ. Še manj to velja za dopis/pojasnilo ZZZS z dne 14. 11. 2019, na katerega se je organ oprl pri svoji odločitvi. Temu sta že pritrdili sodna praksa Vrhovnega in Upravnega sodišča v primerljivih zadevah.¹ V vseh zadevah gre namreč za to, da se je davčni organ pri odmeri prispevkov za zdravstveno zavarovanje oprl na odločbo ZPIZ, na podlagi katere je ZPIZ zavarovanca prijavil v zavarovanje. Toženka ima načeloma sicer prav, da zavarovalno razmerje med zavarovancem in nosilcem obveznega socialnega zavarovanja nastane že na podlagi zakona,² kljub temu pa morajo zavezanci sami vložiti prijavo v obvezno socialno zavarovanje pri ZZZS, ki opravlja prijavno-odjavno službo za vsa obvezna socialna zavarovanja. Če zavezanec za prijavo prijave v obvezna socialna zavarovanja ne vloži (kot je bilo to v obravnavanem primeru) ali če je zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami zakonov, ki urejajo posamezno obvezno socialno zavarovanje, lahko nosilec obveznega zavarovanja začne postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca in o lastnosti zavarovanca odloči z odločbo.

12ZZZS kot pristojni organ³ za takšne odločbe ni izdal, kar ni sporno. Zmotno je zato toženkino sklicevanje na 80. člen ZMEPIZ-1, ki določa, da se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, če: (med drugim) ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Toženka namreč spregleda 81. člen istega zakona, po katerem zavod odloči o lastnosti zavarovanca z odločbo (drugi odstavek 81. člena ZMEPIZ-1). Predvsem pa spregleda, da je ZPIZ po postopku iz ZMEPIZ-1 pristojen za odločanje (le) o zavarovalnih statusih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa tudi o statusu zavarovanca po drugih zakonih, na kar utemeljeno opozarja tožnik. Takšno razlago potrjuje tudi prvi odstavek 1. člena ZMEPIZ-1, ki določa, da se s tem zakonom ureja matična evidenca zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki obsega zbirke podatkov, potrebne za izvajanje tega zavarovanja, zbrane v različnih evidencah.

13Ker so posamezna obvezna socialna zavarovanja po navedenem urejena v različnih področnih zakonih, ki vsak zase urejajo (materialne) pogoje za vključitev v posamezno zavarovanje⁴ in ker je postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca z odločbo v pristojnosti različnih nosilcev obveznih zavarovanj, prijava osebe v zavarovanje po uradni dolžnosti na podlagi odločbe enega od njih, lahko pomeni le prijavo v tisto obvezno socialno zavarovanje, na katero se takšna odločba nanaša. Drži sicer, da za prijavo v (vsa) obvezna socialna zavarovanja velja enoten prijavni postopek, ki ga vodi ZZZS, vendar pa to ne pomeni, da ZZZS v tem postopku odloča o zavarovalnih statusih, ampak opravlja le prijavno in odjavno službo za vsa obvezna socialna zavarovanja, kot je pojasnjeno v prejšnji točki obrazložitve.

14Že iz razloga, ker torej ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja toženki ne more predstavljati podlage za odmero socialnih prispevkov za druga obvezna zavarovanja po določbah ZZVZZ oziroma drugih področnih zakonih (Zakon o urejanju trga dela, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih), je treba tožbi ugoditi. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS‑1), izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu v ponovni postopek. S tem je sledilo podredno podanemu tožbenemu predlogu, saj o primarnem (spremembi odločbe, tako da se tožniku odmerijo zgolj prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) sodišče ne more odločati. Odmera navedenih prispevkov namreč ni predmet izpodbijane odločbe in s tem tudi ne tega sodnega postopka. Do vseh ostalih tožbenih ugovorov se glede na tako odločitev sodišče ni opredeljevalo.

15Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

16Glede na uspeh s tožbo je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povišani za 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

17Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

¹ Sodba Vrhovnega sodišča X Ips 63/2021 z dne 2. 2. 2022, sodba Upravnega sodišča I U 1508/2021-17 z dne 29. 8. 2023. Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 124/2020 z dne 21. 4. 2021, predvsem 16. točko obrazložitve.
² Prim. drugi odstavek 6. člena ZPIZ-2 in prvi odstavek 6. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
³ Glej tretji odstavek 12. člena ZZVZZ, po katerem je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS.
⁴ Več o različnih pogojih v zgoraj citirani sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 61/2021 z dne 2. 2. 2022, 19. točka obrazložitve.