VSRS Sklep VIII DoR 243/2024-4

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali tožnici, ki je bila zaposlena pri toženki s krajšim delovnim časom in bila zavarovana kot samozaposlena oseba za krajši delovni čas, pripada regres za letni dopust v enakem znesku kot delavcem, ki so delali s polnim delovnim časom.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici plača razliki regresov za letni dopust za leto 2022 v znesku 16,05 EUR in za leto 2024 v znesku 67,46 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je, kar zahtevala tožnica za ti dve leti več, v celoti pa je zavrnilo tudi vse ostale vtoževane razlike regresov za letni dopust za leta 2018, 2019, 2020, 2021 in 2023.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

3Tožnica v predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanje, ali je v okoliščinah konkretne zadeve materialnopravno pravilen zaključek obeh sodišč, da tožnica, ki je pri toženki zaposlena za krajši delovni čas, od toženke ni upravičena terjati regresa za letni dopust v enakem znesku, kot so ga prijeli delavci, ki delajo pri toženki s polnim delovnim časom, saj zanjo določilo 98. člena KPVIZ ne pride v poštev.

4Predlog je utemeljen.

5Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede predlaganega vprašanja, ki ga je nekoliko preoblikovalo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7Odločitev je sprejelo soglasno.