VSK Sodba PRp 717/2024

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici ugodilo zahtevi za sodno varstvo in ustavilo postopek o prekršku po plačilnem nalogu DARS d.d. št. Pn 431-5449/2023-2 z dne 10.9.2023, ker v plačilnem nalogu opisano dejanje ni prekršek.

2Zoper sodbo se prekrškovni organ pritožuje. Za vsa ostala sodišča v Sloveniji je opis dejanja ustrezen in vsebuje vse znake prekrška po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. Pritožnik opisuje, kako poteka cestninjenje za vozila nad 3.500 kg NDM. Očitan prekršek stori posameznik, ki izvede elektronsko registracijo prehoda točke cestninjenja v nasprotju s predpisi. Cestninski zavezanec mora uporabljati OBU napravo na način, določen v splošnem aktu o cestninjenju in sicer mora takoj po vstopu na cestninsko cesto preveriti, ali ima dovolj dobroimetja in ali OBU naprava deluje pravilno. Če zazna, da temu ni tako, mora napako odpraviti na prvi cestninski uporabniški točki. Za obstoj prekrška po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn ni pomembno, iz katerega razloga ni prišlo do komunikacije. Zato tudi prekrškovnemu organu ni treba navesti nobenega očitka v zvezi z ravnanjem storilca, ki je vplivalo na to, da do komunikacije ni prišlo. Upravljavec cestninskih cest nima nobenega vpliva na napravo DarsGo, s katero upravlja voznik, ki je dolžan plačati cestnino za vsak prevožen cestninski odsek. Cestninski zavezanec ni izvedel elektronske registracije, na kar je bil opozorjen, ker naprava ni oddajala zvočnega signala, zato bi moral ustaviti na prvi uporabniški cestninski točki in napako odpraviti. Dejanje v opisu prekrška je bilo zato ustrezno konkretizirano. Prekrškovni organ je nato dodatno opisal prekršek v predložitvenem poročilu.

3Pritožba ni utemeljena.

4Prekršek po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki izvede elektronsko registracijo prehoda točke cestninjenja v nasprotju s predpisi. Ta predpis je Splošni akt o cestninjenju (sedma alineja prvega odstavka 42. člena ZCestn in četrti odstavek 27. člena ZCestn). Po Splošnem aktu o cestninjenju mora cestninski zavezanec takoj po vstopu na cestninsko cesto in med vožnjo po njej preveriti pravilnost delovanja OBU naprave in zagotoviti zadostno višino dobroimetja na OBU napravi pri prehodu točke cestninjenja. Če cestninski zavezanec zazna premalo dobroimetja na OBU napravi, njeno nedelovanje ali nepravilno delovanje, mora to odpraviti na prvi cestninski uporabniški točki, na kateri pridobi tudi informacije o načinu in postopku odprave zaznane napake. Da bi bil prekršek po peti alineji petega odstavka konkretiziran, mora torej prekrškovni organ v opisu dejanja navesti, katero je tisto ravnanje (oziroma katere so tiste opustitve), zaradi katerih storilec ni ravnal v skladu s predpisi, torej da ni odpravil napake na prvi cestninski uporabniški točki, čeprav jo je zaznal ali bi jo vsaj moral zaznati.

5Pritožbeno sodišče se sicer strinja s prekrškovnim organom, da sam razlog, zaradi katerega ni prišlo do mikrovalovne komunikacije, ni pomemben. Vseeno pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Splošni akt o cestninjenju namreč ureja položaj, ko se (šele) po vstopu na cestninsko cesto izkaže, da OBN naprava ne deluje pravilno, ali pa na njej ni dovolj dobroimetja, in določa ravnanje cestninskega zavezanca v tem primeru. Določbo "elektronska registracija v skladu s predpisi" je zato treba v situaciji, ko naprava ne deluje pravilno ali na njej ni dobroimetja, razumeti tako, da mora cestninski zavezanec ob vstopu na cestninsko cesto (oziroma ko prevozi prvo cestninsko točko) preveriti, ali naprava deluje pravilno in se, če ugotovi, da ne, ustaviti na prvi informacijski cestninski točki in napako odpraviti. Šele če tega ne stori, stori prekršek po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. V opisu dejanja v predmetnem plačilnem nalogu je prekrškovni organ navedel, da storilec ni izvedel elektronske registracije in da je bil opozorjen, da mikrovalovna komunikacija ni stekla, manjka pa konkretizacija zakonskega znaka, to je, da se ni ustavil na prvi uporabniški točki in napake ni odpravil¹. Dejanje, kot je opisano, zato ni prekršek (1. točka prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1) in je bil postopek pravilno ustavljen.

6Pomanjkljivega opisa prekrška prekrškovni organ ne more nadomestiti z navedbami v predložitvenem poročilu. Skladno z načelom zakonitosti mora namreč že opis dejanja v izreku odločbe vsebovati konkretizacijo vseh zakonskih znakov prekrška, sicer očitano dejanje ni prekršek.

7Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

¹ Tako tudi VSC PRp 133/2023.