VSL sklep V Cpg 1457/2015

I. Pritožba se zavrže.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki prepovedala uporaba in razpolaganje z znamko X in blagovno znamko Y, reg. št. 000, katere imetnik je tožena stranka in prepoved nadaljnje izdelave, prodaje, ponujanja v prodajo in trženje DVD-jev in ostalih izdelkov s tematiko znamke X, ki jih prodaja tožena stranka pod znamko Y ter odstranitev DVD-jev in ostalih izdelkov s tematiko X, ki jih prodaja tožena stranka pod znamko Y, ki se nahajajo na trgu v trgovinah na območju Republike Slovenije in odreditev začasne shrambe teh izdelkov v skladišču izvršitelja A. A. iz Kranja.

2V pritožbenem roku je tožeča stranka vložila pritožbo, s katero je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 123. členom ZIL-1 ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in tožečima strankama naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožene stranke.

4Pritožba ni dovoljena.

5Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožeča stranka predlog za izdajo začasne odredbe vložila ob vložitvi tožbe, s katero je uveljavljala 1.) tožbeni zahtevek na izbris znamke Y, reg. št. ..., ki se pri Uradu RS za intelektualno lastnino vodi za izdelke v razredih 9, 16, 25, 28, 30, 32 in 35, katere imetnik je tožena stranka in 2.) zahtevek na prepoved uporabe te znamke do izbrisa blagovne znamke za izdelke in storitve v razredih 9, 16, 25, 28, 30, 32 in 35 po Nicejski klasifikaciji. Tožeča stranka je predlagano začasno odredbo utemeljevala v smislu potrebe po začasni regulaciji razmer na trgu, s čimer naj bi se preprečil nastanek težko nadomestljive škode, ki tožečima strankama vsakodnevno nastaja zaradi nastopanja tožene stranke na trgu. Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe s trajanjem do pravnomočne odločitve o tožbi za izbris znamke iz registra.

6Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče istega dne kot je bil izdan izpodbijani sklep, izdalo tudi zamudno sodbo IV Pg 1201/2015-20, s katero je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke po tožbi, ki je bila vložena skupaj s predlagano začasno odredbo. Sodba je bila vročena toženi stranki po njenem pooblaščencu 13. 7. 2015. Ker zoper sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 4. 6. 2015 ni bila vložena pritožba, so nastopili učinki pravnomočnosti. S tem pa je odpadla tudi potreba po začasni regulaciji z začasno odredbo, ki naj bi veljala do pravnomočnosti sodbe. To pa pomeni, da je s tem tudi odpadel pravni interes tožeče stranke za pritožbo, s katero je izpodbijala odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Tožeča stranka namreč po pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 4. 6. 2015 ne more več uspeti s predlagano začasno odredbo. Zato tudi v primeru morebitne razveljavitve izpodbijanega sklepa v posledici vložene pritožbe, tožeča stranka od tega ne bi imela nobene pravne koristi.

7Pritožbeno sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tožeče stranke kot nedovoljeno zavrglo.

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, ker ni uspela s pritožbo. Do povrnitve stroškov pritožbenega postopka pa ni upravičena niti tožena stranka, saj z vložitvijo odgovora na pritožbo ni v ničemer pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča. Zato njenih stroškov ni mogoče obravnavati kot nujno potrebne stroške postopka.