UPRS Sklep IV U 94/2023-19

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

1Tožnik je v konkretni zadevi najprej vložil tožbo zaradi molka organa, po izdaji odločbe pa vztrajal pri tožbi zoper odločbo Ministrstva družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je odločila o njegovi pravici do subvencije najemnine. Meni, da mu je bila kršena pravica do subvencije najemnine in opozarja, da na pogodbi za leto 2021 ni g. A. A., ker ko je bila na pogodbi, je normalno prejemal subvencijo. Navaja še, da je uslužbenka T. zavajala Center za socialno delo Celje.

2Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za reševanje tega spora.

3V upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov (v nadaljnjem besedilu: posameznik) in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi) na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

4V obravnavanem primeru je predmet spora pravica tožnika do subvencioniranja neprofitne najemnine za stanovanje na naslovu ....

5Do subvencioniranja najemnine je po 28. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka brez dodatka za delovno aktivnost, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, povečanega za 30% ugotovljenega dohodka, in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih. Ne glede na določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, se pri izračunu minimalnega dohodka najemnik in osebe, ki so navedene v najemni pogodbi, štejejo v družino.

6Namen subvencije najemnine je pomoč socialno ogroženim najemnikom, ki si primernega stanovanja ne morejo zagotoviti z lastnimi dohodki.

7Pravica do subvencije najemnine za stanovanje je socialna pravica, do katere je ob drugih pogojih upravičen najemnik stanovanja, če izpolnjuje dohodkovni cenzus in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo socialne pomoči.

8O socialnih prejemkih pa je po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) pristojno odločati socialno sodišče. 7. člen ZDSS-1 namreč določa pristojnost socialnega sodišča. Med socialnimi spori predvideva tudi spore na področju socialnih prejemkov (5. točka). Med temi so opredeljeni spori o socialnovarstvenih dajatvah (5.a točka) in spori o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takšnega prejemka odločilen premoženjski status (5.b točka).

9Ker je upravni spor dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, za spore glede socialnih prejemkov pa je po 5.b) točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, sodno varstvo zagotovljeno pri socialnem sodišču, je ugotoviti, da upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločitev v konkretnem sporu, ampak je podana pristojnost socialnega sodišča. Tako bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopljena stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.