VSL Sklep III Cp 1685/2024

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se izpodbijani sklep v točki II b. izreka razveljavi.

II. Pritožba predlagateljice se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu v II a. točki in točkah III. in IV., kolikor se nanašata na predlagateljico, potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek (I. točka izreka) in odločilo, da se na pravdo z zahtevkom, da v skupno premoženje sodijo nepremičnine in premičnine, navedene v II. a točki izreka izpodbijanega sklepa, napoti predlagateljico. Nasprotnega udeleženca pa je napotilo na pot pravde z zahtevkom, da njegov delež na skupnem premoženju znaša več ko 1/2 (II. b točka izreka). Predlagateljica in nasprotni udeleženec morata vsak ustrezen tožbeni zahtevek vložiti v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa in o tem obvestiti sodišče (III. točka izreka). Če tožbe ne bosta vložila, bo sodišče nadaljevalo s postopkom delitve skupnega premoženja (IV. točka izreka). Nepravdni postopek je prekinilo za 30 dni od pravnomočnosti sklepa oz. do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v kolikor bo s strani predlagateljice ali nasprotnega udeleženca v roku 30 dni vložena nasprotna tožba (V. točka izreka).

2Predlagateljica se pritožuje zoper II. a, III. in IV. točko izreka sklepa iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v II. a točki spremeni tako, da na pot pravde napoti nasprotnega udeleženca, posledično naj spremeni tudi III. in IV. točko izreka. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa v II. a točki izreka in smiselno v III. in IV. točki ter v tem delu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Izpodbijanega sklepa ni mogoče preiskusiti. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da nepremičnine in premičnine, navedene v sklepu, sodijo v zaščiteno kmetijo, v zvezi s čimer je predlagateljica podala zadostne trditve in dokaze. V zemljiško knjigo se je kot lastnik zaščitene kmetije lahko vpisal zgolj nasprotni udeleženec kot prevzemnik kmetije, česar sodišče pri odločanju o napotitvi na pravdo ni upoštevalo. Nasprotni udeleženec je kmetijo dobil leta 1962 z darilno pogodbo zaradi izogibanj določenim predpisom, kar pomeni, da ni šlo za darilno pogodbo v pravem pomenu. Tudi kasneje se predlagateljica ni mogla vpisati v zemljiško knjigo kot solastnica, kar bi sodišče moralo pri svoji odločitvi upoštevati. Zgolj vpis nasprotnega udeleženca v zemljiško knjigo ne pomeni, da premoženje predstavlja njegovo posebno premoženje. Sodišče ni upoštevalo navedb predlagateljice, da je na kmetiji delala vse od sklenjene zakonske zveze 28. 4. 1979, da so se obsežne investicije izvajale po sklenitvi zakonske zveze, da za delo na kmetiji ni dobila nobenega plačila, da je zaradi dela na kmetiji pustila tudi službo, da sta udeleženca razširila dejavnost kmetije, da je oče nasprotnega udeleženca želel razveljaviti darilno pogodbo iz leta 1962, da je predlagateljica prispevala k plačilu kreditov zaščitene kmetije, da se je nasprotni udeleženec zadolževal in neodgovorno ravnal z denarjem. Zaradi tega, ker se sodišče do teh navedb ni opredelilo, je grobo poseglo v predlagateljičino pravico do izjave. Predlagateljica tako ne more preveriti, ali je sodišče pri odločitvi sploh upoštevalo njene navedbe. S tem je sodišče kršilo tudi načelo enakosti, saj je očitno upoštevalo le navedbe in dokazne predloge nasprotnega udeleženca, ne pa tudi navedb in dokaznih predlogov predlagateljice. Ker gre v obravnavanem primeru za zaščiteno kmetijo, je sodišče nepravilno uporabilo določbo 11. člena SPZ in 67. člena SPZ.

Pritožnica sodišču očita, da je bila njena pravica do izjave prekršena, ker je v prvi pripravljalni vlogi predlagala, da sodišče pozove nasprotnega udeleženca, da obsežno listinsko dokumentacijo, ki jo je priložil k odgovoru na predlog, obrazloži na podlagi četrtega odstavka 226. člena ZPP in da se ji glede listin dodeli primeren rok za izjavo o navedbah nasprotnega udeleženca. Sodišče je oprlo svojo odločitev na listine nasprotnega udeleženca, pri čemer ni pojasnilo, če je predmet investicijskih programov in kreditne pogodbe ravno kmetijska mehanizacija, za katero predlagateljica trdi, da sodi v skupno premoženje.

Sodišče je nepravilno uporabilo določbo 9. in 155. člena ZNP-1, ki urejata prekinitev postopka zaradi napotitve na pravdo, saj je nepravilno zaključilo, da je pravica predlagateljice manj verjetna. Dejansko je bilo predlagateljici onemogočeno dokazovanje večje verjetnosti njene pravice, ker sodišče v obravnavanem primeru ni izvajalo dokazov, sploh pa iz sklepa ni razvidno, katere dokaze je izvedlo oz. katere je zavrnilo. Neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga pomeni kršitev 22. člena URS. Odločitev o napotitvi v II a. točki je preuranjena. Sklep ni obrazložen, kar pomeni kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 22. člena URS.

3Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper II b. točko izreka sklepa zaradi napačne uporabe materialnega prava. V postopku je trdil, da je kmetijo dobil na podlagi darilne pogodbe iz leta 1962, 1/2 solastni delež na hiši pa na podlagi sklepa o dedovanju po svojem očetu in o tem priložil dokumentacijo. Trdil je, da skupnih vlaganj ni bilo, zaradi česar tudi skupnega premoženja ni. Prav tako se z vlaganji ni spremenila identiteta stvari. Poleg tega ugovarja, da bi bil v primeru skupnega premoženja njegov delež le polovičen, saj je v zakon prišel s posebnim premoženjem. Nasprotni udeleženec predlaga razveljavitev sklepa v II. b točki, saj bo ugovor večjega deleža lahko podal šele v pravdi, ki jo bo sprožila predlagateljica. Posebne tožbe ne more vložiti samo glede večjega deleža, ker je slednje povezano z obsegom skupnega premoženja, kar se bo obravnavalo v pravdi, ki jo bo sprožila predlagateljica. Če bi vložil tožbo, bi nastopila litispendenca, saj bi se odločalo o isti stvari v dveh postopkih.

4Predlagateljica na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovorila, prav tako odgovora na pritožbo predlagateljice ni podal nasprotni udeleženec.

5Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena.

O pritožbi predlagateljice

6Če je med udeleženci spor o predmetu delitve oz. velikosti njihovih deležev, nepravdno sodišče prekine postopek in udeležence v skladu z 9. členom ZNP-1 napoti na pravdo, pri čemer na pravdo napoti tistega udeleženca, čigar pravico šteje za manj verjetno (9. člen ZNP-1).

7Pritožbeni očitek, da preizkus izpodbijanega sklepa ni mogoč, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je glede odločitve o napotitvi udeležencev na pravdo v točki 8. izpodbijanega sklepa natančno pojasnilo, kaj je razlog, da je pravico predlagateljice štelo za manj verjetno. Ker so razlogi sklepa jasni in razumljivi ter med njimi ni nasprotij, sodišče ni zagrešilo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kakor tudi ne kršitve 22. člena Ustave RS.

8Sodišče prve stopnje je glede nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane kot last nasprotnega udeleženca na podlagi darilne pogodbe iz leta 1962 in sklepa o dedovanju, za manj verjetno pravilno štelo predlagateljičino pravico. Ker se za lastnika nepremičnine na podlagi določila 11. člena SPZ šteje tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, je pravica predlagateljice manj verjetna in jo bo lahko uveljavljala v pravdnem postopku, kjer bo imela možnost dokazovanja utemeljenosti svojega zahtevka. Upoštevaje določilo 11. člena SPZ so neutemeljene pritožbene navedbe, ki dejstvo vpisa v zemljiško knjigo minimizirajo, sklicujoč se na okoliščino, da predmet delitve predstavlja zaščitena kmetija, zaradi česar se predlagateljica, ki ni bila prevzemnica zaščitene kmetije, ni mogla vpisati v zemljiško knjigo.

9Ker glede premičnin predlagateljica ni predložila nobenih pisnih dokazil v zvezi z nakupom kmetijske mehanizacije, nasprotni udeleženec pa je za nekatere izmed premičnin - kmetijskih strojev in mehanizacije izkazal, da so bili pridobljeni že pred sklenitvijo zakonske zveze s predlagateljico, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo predlagateljico. Pritožbeni očitek, da je bila predlagateljici prekršena pravica do izjave, ker se ni imela možnosti izjaviti o obsežni listinski dokumentaciji, ki jo je nasprotni udeleženec priložil k odgovoru na predlog dne 11. 9. 2023, ni utemeljen, saj se je o tej dokumentaciji predlagateljica imela možnost izjaviti na naroku dne 12. 7. 2024 in s pripravljalno vlogo, vloženo na prvem naroku dne 12. 7. 2024. Zato očitek o nemožnosti izjave na odgovor nasprotnega udeleženca in priloženo listinsko dokumentacijo ni utemeljen.

10Pri presojanju verjetnosti pravice udeležencev sodišče ni bilo dolžno izvajati celotnega dokaznega postopka glede vprašanja obsega skupnega premoženja in deležev udeležencev na njem, saj ZNP-1 v 155. členu izrecno določa, da v primeru spora o predmetu delitve oziroma o velikosti deležev nepravdno sodišče postopek prekine in na pot pravde napoti udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno (9. člen ZNP-1). Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo nepravdno sodišče že v tej fazi postopka izvesti obsežen in kompleksen dokazni postopek glede vprašanja, ali premoženje, ki je predmet delitve, sodi v skupno premoženje udeležencev ali ne. Očitki o kršitvah iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitvi načela enakosti ter 22. člena URS zato niso utemeljeni.

11Ker je o verjetnosti pravice predlagateljice sodišče prve stopnje odločilo pravilno, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče nepravilno uporabilo določilo 9. in 155. člena ZNP-1.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

12Pritožba je utemeljena.

13Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper odločitev sodišča v II. b točki izreka in utemeljeno izpostavlja, da tožbe zgolj glede večjega deleža od polovičnega na premoženju, za katerega predlagateljica trdi, da sodi v skupno premoženje, ne more vložiti. Vprašanje višine deleža je namreč povezano z obsegom skupnega premoženja, glede česar pa je bila na pot pravde napotena predlagateljica. Šele ko bo predlagateljica vložila tožbo zaradi ugotavljanja obsega skupnega premoženja, bo nasprotni udeleženec lahko svoj zatrjevani večji delež uveljavljal v sproženi pravdi.

Sklepno

14Ker pritožba predlagateljice ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu v točki II a. izreka in posledično III. in IV. točki, kolikor se nanašata na predlagateljico, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep sodišča v izpodbijanem delu v II.b točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

15Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).