VSK Sklep I Cp 330/2024

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Predlagatelj je vložil predlog za presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v njegov dom. Sodišče je presodilo navedbe predlagatelja ter odločilo, da se presoja nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom predlagatelja ne dopusti, saj predlagatelj ni izkazal, da je objekt njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva v smislu četrte alineje prvega odstavka 105. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ-1). Predlagatelj je sicer trdil, da nadstrešnica od nekdaj služi za nemoteno uporabo njegovega doma in uporaba stanovanjske hiše brez nadstrešnice ni možna (spravilo življenjski potrebščin, parkiranje …), čemur sodišče ni sledilo, ugotovilo je, da je predmet inšpekcijskega ukrepa nadstrešnica, katere odstranitev se zahteva v izvršilnem postopku, gre torej za stavbo brez obodne stene in predlagatelj ni pojasnil, zakaj bi ta stavba predstavljala njegov dom. Predlagatelj ni konkretno pojasnil, zakaj ni moč parkirati izven nadstrešnice oziroma hraniti življenjskih potrebščin v objektu, torej v hiši, kjer prebiva.

2Predlagatelj se je zoper sklep pritožil ter uveljavlja vse pritožbene razloge. Opozarja na določene odločbe sodišč, iz katerih izhaja, da je odgovor na vprašanje, ali nastanitev posameznika v določenem prostoru že pomeni dom, odvisen od konkretnih okoliščin, med katerimi je najpomembnejša zadostna in nepretrgana vez z določenim prostorom. Dejstvo je, da nadstrešnica služi že od nekdaj za nemoteno uporabo predlagateljevega doma, kot je spravilo življenjskih potrebščin in parkiranja. Res mora predlagatelj izkazati, da predstavlja nadstrešnica njegov dom, a ocenjuje, da je podal vse potrebne navedbe in predlagal dokaze, ki jih sodišče ni izvedlo. Če je sodišče štelo, da so navedbe pomanjkljive, bi moralo predlagatelja pozvati na dopolnitev (prim. odločbe I Cpg 207/2016, Cp 367/2009 in Up 312/2003). Sodišče je s tem postopanjem in zato, ker ni razpisalo naroka, bistveno kršilo postopek. Narok bi moralo razpisati glede na določbo 8. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). GZ-1 ne določa, da se presoja lahko opravi brez naroka. Sklep nima ustreznih razlogov, preizkus ni mogoč. Po mnenju pritožnika bi sodišče o dopustitvi predloga lahko odločilo šele na podlagi zaslišanja predlagatelja in na podlagi izvedbe predlaganih dokazov, ki jih pritožba konkretno citira. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške. Predlagatelj ni izkazal, da je objekt, za katerega uveljavlja presojo sorazmernosti, njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva, to bi moral predlagatelj glede na prvi odstavek 105. člena GZ-1 izkazati že v predlogu. Šele če sodišče ugotovi, da so pogoji podani, lahko dopusti presojo in za tem nadaljuje s tehtanjem osebnih okoliščin, ciljev, pomembnosti in nujnosti zaščite javnega interesa ter o zadevi odloči.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožba utemeljeno graja postopanje sodišča, z očitkom, da je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, ki se v tem postopku smiselno uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), ker ni izvedlo naroka. Po prvem odstavku 8. člena ZNP-1 sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. Gre za splošno določbo zakona. Ta pravila veljajo za vse posebne postopke, razen če zakon v posebnih določbah ne določa drugače. Tak primer glede konkretnega postopka ni podan. V skladu z načelom kontradiktornosti mora namreč sodišče tudi v nepravdnem postopku opraviti narok, na katerem lahko udeleženci v celoti in dokončno izkoristijo pravico do izjave, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka pred prvostopenjskim sodiščem. Gre za vsebino ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje bi torej moralo izvesti narok in na njem dati udeležencem možnost, da izkoristijo svojo pravico do izjave.

6Ker sodišče prve stopnje naroka v tem nepravdnem postopku ni izvedlo, temveč odločilo v zadevi, na da bi opravilo narok, je s tem storilo po pritožbi očitano kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (drugi odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 25. člen Ustave RS). V posledici razveljavitve sklepa je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.