VSL Sklep III Cp 2053/2024

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se odmerjeni stroški postopka, ki jih morata tožnika povrniti četrtemu tožencu A. A.-ju, znižajo za 1.910,02 EUR (tako da znašajo 477,51 EUR).

II. Četrti toženec A. A. je dolžan tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 379,99 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške, ki jih morajo prvi toženec, druga toženka, tretji toženec in peta toženka povrniti tožnikoma, v višini 2.692,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter stroške, ki jih morata tožnika povrniti četrtemu tožencu, v višini 2.387,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper odločitev v II. točki izreka sklepa sta tožnika vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarjata, da je sodišče četrtemu tožencu priznalo celotne stroške pravdnega postopka, čeprav isti odvetnik zastopa vseh pet tožencev, zoper ostale tožence pa sta tožnika z zahtevkom uspela. Če je tožbeni zahtevek zoper eno od petih toženih strank zavrnjen, ima ta stranka pravico do povrnitve sorazmernega dela (1/5 zneska) vseh potrebnih pravdnih stroškov. Po sodni praksi je treba glede povrnitve stroškov sospornikom uporabiti metodo argumentacije po nasprotnem razlogovanju določbe prvega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri sosporniki krijejo stroške po enakih delih - torej so do stroškov po enakih delih tudi upravičeni. V primeru različnega pravdnega uspeha sospornikov se stroški skupnega zastopanja delijo po enakih delih, nato pa se upošteva posamičen uspeh v pravdi. Citirata sodbo in sklep I Cp 450/2002 z dne 16. 10. 2002 ter sklep I Cp 1102/2022 z dne 1. 9. 2022. Če bi sprejeli stališče sodišča prve stopnje, bi lahko prišli do položaja, ko bi morale tožene stranke povrniti pravdne stroške obema tožnikoma v celoti, torej vsakemu po 2.692,58 EUR. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj sklep spremeni tako, da sta tožnika četrtemu tožencu dolžna povrniti pravdne stroške le do petine dosojenih stroškov vseh tožencev oz. podredno, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka (vseh pet tožencev) v odgovoru na pritožbo opozarja, da je treba izhajati iz konkretnega primera. Glede na izrek VSL sklepa I Cp 1609/2023 sta tožnika četrtemu tožencu dolžna v celoti (in ne sorazmerno) povrniti njegove pravdne stroške. Ti stroški so bili pravilno izračunani na 2.387,53 EUR. Na strani toženih strank je nastal en strošek, ki sta ga tožnika dolžna povrniti v celoti, saj sta z zahtevkom v razmerju do četrtega toženca v celoti propadla. Predlaga zavrnitev pritožbe in naložitev povračila stroškov odgovora na pritožbo tožnikoma.

4Pritožba je utemeljena.

5Izpodbijana odločitev se nanaša na odmero stroškov postopka, glede katerih je bilo po temelju pravnomočno odločeno z VSL sklepom I Cp 1669/2023 z dne 15. 5. 2024, in sicer v I./V. točki izreka. Po tej odločitvi sta tožnika petemu (pravilno: četrtemu) tožencu A. A.-ju dolžna v celoti povrniti njegove pravdne stroške. V predmetnem pritožbenem postopku je med strankama sporno, kaj predstavlja celotne pravdne stroške četrtega toženca, ki je v pravdi edini izmed petih tožencev uspel proti tožnikoma (tožbeni zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen le zoper njega).

6Tožnika v pritožbi utemeljeno opozarjata, da sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov postopka četrtega toženca ni ustrezno upoštevalo, da je vse tožence zastopala ista pooblaščenka (odvetniška pisarna).

7Po splošnem pravilu ima vsaka stranka, ki v pravdi (deloma) uspe, pravico do (sorazmerne) povrnitve stroškov postopka od nasprotne stranke (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP), to pa velja tudi v primeru, ko uspeh vseh sospornikov na eni (aktivni ali pasivni) strani ni enak. Vendar pa je v primeru, ko je več sospornikov zastopal isti pooblaščenec (odvetnik) in zanje opravil ista procesna dejanja, njihov uspeh v postopku pa je različen, sospornik upravičen le do povrnitve tistega deleža stroškov odvetniškega zastopanja, ki odpade nanj. Sospornik namreč ne more biti upravičen do povračila višjih stroškov, kot jih je dejansko imel. To potrjuje tudi sodna praksa, med drugim obe v pritožbi citirani odločbi,¹ ki se sklicujeta na metodo argumentacije po nasprotnem razlogovanju določbe prvega odstavka 161. člena ZPP, po kateri sosporniki krijejo stroške po enakih delih - da so torej do stroškov po enakih delih tudi upravičeni. Ob tem gre dodati, da odločitev glede višine stroškovne obveznosti preostalih tožencev do tožnikov za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ni relevantna.

8Zmotna uporaba materialnega prava terja spremembo izpodbijane odločitve. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je odmerjene stroške, ki sta jih tožnika dolžna povrniti četrtemu tožencu, ustrezno znižalo, in sicer ti stroški znašajo le eno petino vseh priznanih pravdnih stroškov vseh petih tožencev (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

9Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnika sta s pritožbo v celoti uspela, zaradi česar sta upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov, medtem ko tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Tožnikoma je dolžan stroške pritožbenega postopka povrniti le četrti toženec, saj se izpodbijana odločitev nanaša le nanj. Upoštevaje priglašene stroške, Odvetniško tarifo (OT) in vrednost odvetniške storitve v sporu zaradi motenja posesti (300 točk), sta tožnika upravičena do povrnitve 379,99 EUR (to je do 375 točk za pritožbo (Tar. št. 22/1 v zvezi z 19/1 OT), 10 % dodatka za zastopanje še ene stranke (prvi odstavek 7. člena OT) in 2 % materialnih stroškov (8,25 točk) po tretjem odstavku 11. člena OT, kar skupaj znaša 420,75 odvetniških točk, upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR je to 252,45 EUR; temu pa je treba prišteti še 22 % DDV na odvetniške storitve in izdatke (55,54 EUR) in plačano sodno takso za pritožbo (72 EUR)). Priznane stroške je četrti toženec dolžan tožnikoma povrniti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa. Zakonskih zamudnih obresti od morebiti neplačanih stroškov tožnika v pritožbi nista zahtevala, do priglašenega stroška za poročilo stranki pa nista upravičena, ker ne gre za samostojno storitev, ki ne bi bila zajeta v že priznani nagradi za pritožbo (glej 2. točko Tar. št. 43 OT).

¹ Glej še VSL sklep I Cp 2290/2013 z dne 2. 10. 2013, VSL sodbo II Cp 2152/2008 z dne 26. 11. 2008, VSL sklep I Cp 1949/2009 z dne 17. 6. 2009 in VSL sklep I Cp 1816/2016 z dne 25. 10. 2016.