VSL Sklep III Cp 1961/2024

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (V. in VI. točki izreka) potrdi.

II. Pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu geodetske stroke odmerilo nagrado s stroški (I. - IV.) in (V.) ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal izvedenec geodetske stroke, primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa prioritetno evidentira spremembe v katastru nepremičnin v skladu z elaboratom z dne 19. 9. 2022 (ID elaborata: ...), tako da evidentira nove parcele št. 3615/3, 3615/4, 3614/3, 3614/4, 3614/5, 3614/6, 3614/7, 3614/8, 3612/1, 3612/2, 3612/3, 3607/13, 3607/14, 3607/15, 3607/16, 3607/17, 3607/18, 3607/19, 3607/20, 3607/21, 3607/22, 3607/23, 3607/24, 3607/25, vse 0000 X¹, in meje med temi parcelami kot urejene, mejne točke, v katerih se meje novih parcel stikajo z mejami obstoječih parcel, pa kot delno urejene, ter (VI.) sodišče nemudoma obvesti o izvedenih vpisih.

2Zoper sklep (konkretno, V. in VI. točko) se pritožuje četrta udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP² (v zvezi s 3. členom ZVEtL-1³ in 37. členom ZNP⁴). Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu v nov postopek.

Trdi, da izvedenec ni uredil vseh mej, kot to zahteva 76. člen ZKN.⁵ Urejene meje so le meje, ki so v skici elaborata označene z rdečo barvo. Izvedenec bi moral glede parcel 3612, 3613 in 3614/2 urediti najmanj še meje, ki jih je pritožnica označila z zeleno barvo, in v postopek pritegniti lastnike sosednjih zemljišč (npr. solastnike parcele 3619). Novo urejena meja med parcelama 3612/2 in 3612/1 se meje s parcelo 3619 dotika v točki A. Meja med omenjenima parcelama se s sedanjo parcelo 3614/2 stika v točki B. Izvedenec bi moral urediti mejo med parcelo 3613 in novimi parcelami 3612/2, 3612/1, 3614/5, 3614/6. Meja med parcelama 3614/5 in 3614/6 se meje s parcelama 3607/13 in 3607/24 dotika v točki C, in bi morala biti prav tako urejena. Tudi nova meja med parcelo 3607/20 in 3607/24 in parcelo 3614/2 (nova parcela 3614/5) se dotika v točki D. Navedene meje so naštete zgolj primeroma, izvedenec bi moral urediti tudi številne druge meje na območju parcelacije, kjer se meja, nastala z delitvijo parcel, dotika. Zgolj rdeče obarvane meje na skici ne zadostijo zahtevi iz 76. člena ZKN. Sodišče se zadovolji z delno ureditvijo mej, čeprav bi morala biti ureditev popolna in celostna.

3Prva udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, drugi udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predmet postopka je ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča k stavbam na naslovu B. ulica 2, B. ulica 2a, C. trg 2, D. ulica 30, 32, 34, 36, E. cesta 89 in E. cesta 91, Ljubljana. Sodišče prve stopnje je za potrebe priprave strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin angažiralo izvedenca geodetske stroke, z nalogo, da izdela elaborat za evidentiranje parcelacije parcel 3607/1, 3612, 3614/2 in 3615/2. Presoja sodišča prve stopnje, ki ji materialnopravni okvir daje določba šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, je bila pravilno omejena na eno (edino) relevantno vprašanje: ali je izdelani elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili. Tudi pritožbeni preizkus je omejen na preizkus pravilnosti te presoje. Ker je elaborat le tehnična podlaga za vpis sprememb v kataster nepremičnin in ker z izpodbijanim sklepom še ni bilo odločeno o pravicah udeležencev na nepremičninah, ki so predmet postopka, v tej fazi odločanja niso odločilna dejstva, ki se nanašajo na obseg pripadajočega zemljišča oziroma lastninsko pravico na nepremičninah, ki so bile predmet parcelacije. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pa tudi ni odločilno, da v elaboratu meje novo nastalih parcel niso urejene v vseh mejnih točkah.

6Pritožbena teza je, da bi moralo sodišče prve stopnje (oziroma izvedenec kot njegov strokovni pomočnik) upoštevati 76. člen ZKN, ki kot predpostavko za delitev parcel določa predhodno urejenost mej.⁶ Pritožnica izrecno izpostavlja stičišča novonastalih mej s sosednjimi obstoječimi mejami, ki jih v kopiji skice elaborata v prilogi D51 označuje s točkami A, B, C in D.

7Utemeljenost pritožbenih navedb je treba presojati v luči namena postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki je v uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim pravnim stanjem.⁷ Skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZVEtL-1 sodišče po uradni dolžnosti zagotovi evidentiranje katastrskih sprememb, če je to potrebno za dokončanje postopka po tem zakonu. Določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, se v postopku po ZVEtL-1 uporabljajo le subsidiarno (prvi odstavek 13. člena ZVEtL-1). ZVEtL-1 v tretjem odstavku 13. člena v okviru upravnega dela katastrskega postopka izključuje uporabo določb predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, glede predhodne obravnave na kraju samem, seznanitve strank in predhodne ureditve meje, omogoča pa zainteresiranim osebam, da se o strokovni podlagi izjavijo v sodnem postopku po ZVEtL-1. Sodišče mora torej v postopku po ZVEtL-1 zagotoviti takšno strokovno podlago (podlago za katastrski vpis), ki bo omogočala končno meritorno odločitev (in njeno izvršitev v zemljiški knjigi), ne podlage, ki bi hkrati omogočala katastrsko ureditev vseh mej s parcelacijo nastalih parcel.⁸ Glede v pritožbi izpostavljenih parcel 3612/2 in 3612/1 (nastalih s parcelacijo parcele 3612), parcel 3614/5 in 3614/6 (nastalih s parcelacijo parcele 3614/2), ter parcel 3607/13, 3607/20 in 3607/24 (nastalih s parcelacijo parcele 3607/1), velja poudariti, da so v skici elaborata kot urejene meje (obarvane z rdečo barvo) označene meje med novonastalimi parcelami, kar je povsem skladno z zahtevo iz tretjega odstavka 12. člena ZVEtL-1 o katastrskem evidentiranju, kolikor je to potrebno za dokončanje konkretnega postopka (v obsegu, ki je potreben za izdajo končne odločbe). Urejanje meje posamezne novonastale parcele v vseh točkah (tj. na vsakem lomu in stiku meje parcele), tudi v stičiščih z obstoječimi mejami (npr. meje parcel 3612/1 in 3612/2 z mejo parcele 3619), bi presegalo namen postopka po ZVEtL-1.⁹ Ker postopek po ZVEtL-1 ni mejni spor, se kot neutemeljena izkazuje tudi pritožbena navedba, da bi morali v tem postopku sodelovati tudi (so)lastniki parcele 3619. Pritožnica pa tudi ne trdi, da bi bile meje, ki jih sama v kopiji skice elaborata označuje z zeleno barvo, s parcelacijo spremenjene v tem smislu, da bi bilo kakorkoli poseženo v površino sosednjih parcel (3619, 3613).

8Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa, v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).

9Pritožnico, ki s pritožbo ni uspela, bremenijo stroški vložene pritožbe (35. člen ZNP), prva udeleženka pa stroškov pritožbenega postopka (za odgovor na pritožbo) ni priglasila.

¹ Vse v obrazložitvi navedene parcele se nahajajo v katastrski občini X, zato pritožbeno sodišče v nadaljevanju ob navedbi posamezne parcele opušča navedbo katastrske občine.
² Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.
³ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017.
⁴ Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, s spremembami in dopolnitvami, v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.
⁵ Zakon o katastru nepremičnin, Ur. l. RS, št. 54/2021.
⁶ Po prvem odstavku 76. člena ZKN morajo biti pred delitvijo parcel in preoblikovanje parcel urejene daljice na meji, ki se je nova meja, nastala z delitvijo ali preoblikovanjem parcel, dotika ali ta meja poteka v njeni neposredni bližini.
⁷ Pravica na pripadajočem zemljišču se ne pridobiva na novo, ampak se z namenom ureditve nepremičninskih evidenc le ugotavlja za nazaj (ugotavlja se zunajknjižno pridobljena lastninska pravice lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, na njenem pripadajočem zemljišču).
⁸ Skladno s 16. členom ZKN se meja parcele v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Točke se določijo na vsakem lomu in vsakem stiku meje parcele. Meja parcele, ki je v katastru nepremičnin vpisana na podlagi dokončnega upravnega akta, pravnomočne sodne odločbe ali drugega akta, s katerim se konča postopek alternativnega reševanja sporov, in ima koordinate točk določene s predpisano točnostjo, je urejena meja parcele (peti odstavek 16. člena ZKN). Vsebino in sestavine elaboratov za spreminjanje podatkov o parcelah, pa tudi način določitve meje parcele podrobno ureja Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (Ur. l. RS, št. 41/2022).
⁹ V prispevku "Vprašanja in dileme v nepravdnih postopkih za vzpostavitev etažne lastnine in ugotovitev pripadajočega zemljišča v sodni praksi", objavljenem v Zborniku Sodobno stvarno pravo 2022, je avtor Andrej Breznik zavzel stališče, da cilj postopka po ZVEtL-1 ni popolna ureditev katastra, torej ureditev tudi v obsegu podatkov, ki za odločanje v sodnem postopku niso relevantni.