VSL sklep II Cp 2811/2016

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog druge nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka z dne 10.3.2016 v celoti zavrne.

II. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo predlagateljema, da morata drugi nasprotni udeleženki povrniti 1.272,58 EUR stroškov postopka, v primeru zamude s pripadki, v presežku (to je za 894,51 EUR) pa predlog za povračilo stroškov postopka zavrnilo.

2Pritožujeta se predlagatelja iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagata, da višje sodišče spremeni prvostopenjski sklep tako, da predlog nasprotne udeleženke za povračilo stroškov postopka zavrne. Opozarjata, da jima je bilo, zaradi zahteve po založitvi enormnega predujma v višini 2.000,00 EUR za določitev 29 m² k njuni vrstni hiši pripadajočega zemljišča, odvzeto sodno varstvo, zdaj pa sta pa „kaznovana“ še s plačilom stroškov nasprotnemu udeležencu. Odločitev je napačna že zato, ker so bili stroški odmerjeni od vrednosti celotne parcele v izmeri 3890 m², čeprav je bil predmet postopka le spornih 29 m². Pravočasno, takoj po ugovoru nasprotnega udeleženca, sta navedla pravilno vrednost spornega predmeta, ki je 622,41 EUR. Sicer pa je napačna tudi sama odločitev o dolžnosti povračila stroškov. Ker ZVEtL(1) nima določb o stroških, glede postopkovnih določb pa napotuje na ZNP,(2) bi moralo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP odločiti, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ni ravnalo pravilno, ko je uporabilo določbo 158. člena ZPP,(3) saj ZNP ureja stroške postopka v 35. členu. Tudi po krivdnem načelu (peti odstavek 35. člena ZNP) nista dolžna nositi stroškov postopka, ker jih nista povzročila naklepoma ali iz velike malomarnosti. Jasno je, da vhod in dostop v hišo ter dovoz v garažo ne morejo biti v lasti prve nasprotne udeleženke, niti ne morejo biti del ceste ali (bodoče) javne površine, saj gre za funkcionalno zemljišče. To bi morala nasprotna udeleženca urediti že ob gradnji, ne pa urejanje teh zadev prelagati na lastnike hiš. Umik predloga, ki ni bil vložen očitno neutemeljen, so povzročili nesorazmerno visoki stroški.

3Druga nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Ker je cilj in pravni interes strank nepravdnega postopka dosežen le, če se v postopku meritorno odloči, ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic. ZNP posebne ureditve glede stroškov v primeru umika predloga nima, zato je treba uporabiti 158. člena ZPP in je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Predlagatelja sta vložila predlog za določitev k njuni vrstni hiši pripadajočega zemljišča po določilih ZVEtL. Pojasnila sta, da sporno zemljišče glede na dokumentacijo za gradnjo predstavlja funkcionalno zemljišče k njuni vrstni hiši, že ves čas se uporablja za dovoz in dostop do hiše, meri cca 29 m², zemljiškoknjižni lastnik pa je prva nasprotna udeleženka – država, s katero sta se dogovarjala za izvensodno ureditev parcelacije in pripadajočega zemljišča, vendar do tega ni prišlo. Na poziv sodišča sta predlagatelja skladno s tretjim odstavkom 26. člena predlog razširila še na drugo nasprotno udeleženko – občino, na območju katere se nahaja njuna hiša. Iz odgovora prve nasprotne udeleženke na predlog izhaja, da jima sicer priznava, da sta lastnika funkcionalnega zemljišča, ker pa je pri gradnji prišlo do odstopanj od gradbene dokumentacije, je sporen obseg tega zemljišča, zato ga bo moralo po izpeljanem dokaznem postopku določiti sodišče. Sodišče je zato izdalo sklep o postavitvi sodne izvedenke urbanistične stroke in pozvalo predlagatelja, da založita predujem v višini 2.000,00 EUR. Po tem, ko sta predlagatelja sporočila, da tako visokega predujma ne bosta plačala, je sodišče sklenilo, da se šteje predlog za umaknjen in se postopek za določitev pripadajočega zemljišča ustavi (tretji odstavek 23. člena ZVEtL). Nato pa je z izpodbijanim sklepom odločilo še o predlogu drugega nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov postopka.

6Po 13. členu ZVEtL se za vprašanja, ki niso urejena v ZVEtL uporabljajo določbe ZNP. V zvezi s stroški postopka je v ZVEtL le določba tretjega odstavka 23. člena, ki nalaga etažnim lastnikom plačilo za izvedbo parcelacij in vpisov v kataster potrebnih stroškov po enakih delih in določa, da se v primeru neplačila šteje predlog za umaknjen. Ker o drugih stroških postopka nima določb, se zanje uporabljajo določbe ZNP.

7Sodna praksa je sicer že večkrat zavzela stališče, da je treba pri umiku predloga v nepravdnem postopku smiselno uporabiti določbo prvega odstavka 158. člena ZPP.(4) Taki praksi so sledila sodišča tudi v nekaterih primerih, ko se je vodil postopek po določilih ZVEtL,(5) ki je specifičen nepravdni postopek. Tej praksi sledi tudi izpodbijani sklep. Je pa v sodni praksi zaslediti tudi drugačno stališče, predvsem v postopkih po ZVEtL, in sicer da vsak udeleženec postopka nosi svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP), razen če je bil postopek v izključnem interesu nekaterih udeležencev (tretji odstavek 35. člena ZNP), ali v primeru krivdne povzročitve stroškov (peti odstavek 35. člena ZNP).(6) Obravnava te pritožbe pokaže, da je pravilno stališče, da se (najmanj) v primeru umika predloga za določitev pripadajočega zemljišča uporablja 35. člen ZNP.

8Postopki za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbam so namenjeni urejanju nepremičninskih evidenc zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa. Takšna uskladitev je ne le v interesu predlagatelja, pač pa tudi v interesu ostalih udeležencev postopka: zemljiškoknjižnih lastnikov zemljiških parcel, ki pridejo za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi in drugih oseb, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, pa tudi občine, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče. Ureditev razmerij, kakršno bi se obravnavalo v tem postopku, je tudi v javnem interesu, zato bi moralo biti v interesu obeh nasprotnih udeležencev – države in občine, da se postopek meritorno konča. Prva nasprotna udeleženka (država), ki je zemljiškoknjižna lastnica parcele, katere del (majhen) uporabljata predlagatelja, ni nasprotovala, da se odmeri funkcionalno zemljišče. Druga nasprotna udeleženka (občina) pa je predlagateljema oporekala, da sploh imata pravico do določitve funkcionalnega zemljišča k njuni stavbi v postopku po ZVEtL. Ni zanemarljivo niti, da je druga nasprotna udeleženka odgovor na predlog začela s problematiziranjem vrednosti spornega predmeta in se zavzemala za določitev enormno visoke vrednosti predmeta – 233.400,00 EUR. Tako že iz navedb druge nasprotne udeleženke ni razvidno, da bi zasledovala kakršenkoli javni interes.

9V nepravdnih postopkih lahko vsak udeleženec v roku 15-tih dni po tem, ko je obveščen, da je predlog umaknjen, predlaga nadaljevanje postopka (24. člen ZNP). Druga nasprotna udeleženka, ki bi morala zasledovati javni interes, torej da se uredijo zaradi sistema družbene lastnine v preteklosti neurejena razmerja, ne le, da ni predlagala nadaljevanja postopka. Iz njenega ravnanja je razvidno, da je zasledovala le svoj interes za povrnitev stroškov postopka.

10Pa tudi sicer je, glede na to, da ZNP vsebuje posebne določbe o umiku predloga in o stroških postopka, edino logično, da bi zakonodajalec, če bi menil, da je treba glede umika postopka uporabiti posebne določbe tudi glede stroškovne odločitve, to v ZNP posebej uredil. Ker ni, je treba tudi v primeru umika predloga uporabiti določbe 35. člena ZNP. Te določbe omogočajo okoliščinam konkretnega primera ustrezno stroškovno odločitev. Tudi v primeru umika predloga se namreč lahko uporabi peti odstavek 35. člena ZNP tako, da bo predlagatelj dolžan nositi stroške nepravdnega postopka v primeru, ko do umika pride po krivdi predlagatelja.

11Okoliščine obravnavanega primera ne utemeljujejo odstopa od splošnega pravila v nepravdnem postopku, da vsak udeleženec trpi svoje stroške. Predlagatelja sta hotela doseči formalno ureditev dostopa do hiše, ki ga dejansko nemoteno uporabljata že desetletja. Iz njunih navedb, ki jih nasprotni udeleženki ne prerekata, je razvidno, da sta si prizadevala za ureditev dostopa tudi že v upravnem postopku, vendar neuspešno. Zato sta sprožila še postopek po ZVEtL, ki je namenjen ravno reševanju takih situacij. Do nastale situacije je prišlo zaradi v preteklosti neurejenih lastninskopravnih razmerij in ne po krivdi predlagateljev. In pritrditi jima je treba, da bi bili stroški postopka res visoki. Njuna odločitev, da zato s postopkom ne nadaljujeta, je ob dejstvu, da je dostop do njune hiše nemoten, razumna in razumljiva. Ne kaže na objestno ali malomarno ravnanje pri vložitvi predloga za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Ker, kot že obrazloženo, vložitev predloga tudi ni bila izključno v njunem interesu, je treba skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP odločiti, da vsak udeleženec tega postopka trpi svoje stroške.

12Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je predlog drugega nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov postopka zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL).

13Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP nosijo udeleženci tudi vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

--------------------

Op. št. (1): Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Ur. l. RS, št. 45/2008, 59/2011.

Op. št. (2): Zakon o nepravdnem postopku.

Op. št. (3): Zakon o pravdnem postopku.

Op. št. (4): Npr. sklep VSL I Cp 1291/2014, sklep VSL II Cp 1708/2009.

Op. št. (5): Sklep VSL I Cp 2951/2015, sklep VS I Cp 3436/2015.

Op. št. (6): Sklep VSL I Cp 3289/2014, sklep VSL I Cp 681/2015, ki ga sicer ni v bazi IESP, se pa nanj sklicuje pritožba, zato ga je višje sodišče vpogledalo.