VSRS Sodba VIII Ips 27/2024

I. Revizija se zavrne.

II. Prvi nasprotni udeleženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti predlagatelju njegove stroške odgovora na revizijo v znesku 672,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog (pravilno zahtevek) za ugotovitev, da je priloga št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev A. d. d., z dne 30. 12. 2019 (v nadaljevanju PKP) v neskladju z Zakonom o igrah na srečo (v nadaljevanju (ZIS; Uradni l. RS št., 27/95 in nadalj.) in v neskladju s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (v nadaljevanju KPGIT; Uradni l. RS št. 56/18 in nadalj.) in se razveljavi (I./1 točka izreka), da se ugotovi, da je priloga št. 4 "Metodologija za določanje FUD" PKP v neskladju z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR- 1; Uradni list RS št. 21/2013 in nadalj.) in se razveljavi (I./3 točka izreka) in da se sodba v roku 15 po pravnomočnosti objavi na vseh oglasnih deskah nasprotnih udeležencev in na intranetu na ravni celotne družbe prvega nasprotnega udeleženca, ta objava pa traja 5 let in tri mesece od objave (I./4 točka izreka). Nadalje je odločilo, da so predlagatelji dolžni nerazdelno plačati prvemu nasprotnemu udeležencu stroške v višini 4.804,00 EUR, da so dolžni nerazdelno plačati drugemu udeležencu stroške v višini 3.888,13 EUR in da so dolžni nerazdelno plačati tretjemu nasprotnemu udeležencu stroške v višini 3.116,86 EUR, vse v 15 dni, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II., III. in IV. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I./1, I./4, II., III. in IV. točki izreka delno spremenilo tako, da je ugotovilo, da je priloga št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" PKP v neskladju z ZIS in KPGIT, zavrnilo zahtevek za razveljavitev priloge št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" PKP, zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je priloga št. 4 "Metodologija za določanje FUD" PKP v neskladju z ZDR-1 in se razveljavi ter odločilo, da se odločba sodišča glede ugotovitve neskladnosti priloge št. 5 PKP z ZIS in KPGIT objavi na vseh oglasnih deskah nasprotnih udeležencev in na intranetu na ravni celotne družbe prvega nasprotnega udeleženca. Zavrnilo je del zahtevka, da objava odločbe sodišča o ugotovitvi neskladnosti priloge št. 5 PKP z ZIS in KPGIT traja 5 let in 3 mesece ter zavrnilo zahtevek, da se na vseh oglasnih deskah nasprotnih udeležencev in na intranetu na ravni celotne družbe prvega nasprotnega udeleženca za 5 let in 3 mesece objavi odločba sodišča o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev priloge št. 5 PKP in za ugotovitev, da je priloga št. 4. PKP v neskladju z ZDR-1. Sklenilo je, da stranke (pravilno udeleženci) krijejo vsaka svoje stroške postopka (I. točka izreka). V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Sklenilo je tudi, da stranke (pravilno udeleženci) krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

3Vrhovno sodišče RS je s sklepom VIII DoR 44/2024 z dne 14. 5. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanj: ali je v skladu z 91. členom ZIS in 73. členom KPGIT ureditev v PKP, ki predvideva delitev napitnine le med zaposlene na delovnih mestih na oddelkih igralnih miz, igralnih avtomatov, blagajniškega poslovanja in igralniške recepcije, ne pa tudi med tiste zaposlene pri koncesionarju, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem igre in ali je v skladu z ZIS in KPGIT ureditev v PKP, po kateri se napitnina zbira in deli ločeno po oddelkih posamezne destinacije.

4Prvi nasprotni udeleženec v reviziji povzema relevantne pravne podlage za odločitev. Izraža strinjanje z zaključki sodišča prve stopnje, da je zakonodajalec za delavce, ki so zaposleni na igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajni in recepciji določil dajanje napitnine v skrinjice in delitev te napitnine le med te delavce in ne med ostale. Zavzema se za enako tolmačenje določbe 73. člena KPGIT. Nasprotuje drugačnemu stališču sodišča druge stopnje. Meni, da je treba napitnino deliti le omenjenemu krogu delavcev po posameznih poslovnih enotah, saj imajo te enote svojo koncesijo (izjema velja za Novo Gorico, ki ima več poslovnih enot, med katerimi delavci rotirajo). Poudarja, da se tudi napitnine zbirajo po posameznih koncesijah, ločeno po teh pa prvi nasprotni udeleženec odvaja tudi davke, plačuje koncesijske dajatve in nenazadnje tudi zbira napitnino. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS, oddelek Nova Gorica, III U 53/2015 z dne 12. 6. 2015, ki naj bi potrjevala njegovo stališče.

5V odgovoru na revizijo predlagatelj med drugim navaja, da ZIS v 91. členu predpisuje zbiranje napitnine za celotno družbo in delitev med vse zaposlene v družbi. Delitev napitnine le med nekatere delavce bi pomenila tudi diskriminatorno ravnanje, prav tako zbiranje in delitev napitnin po destinacijah. Temu nasprotuje KPGIT. Po mnenju predlagatelja bi bilo nepravilno, če se napitnina ne deli sorazmerno z udeležbo v delovnem procesu delavcev celotne družbe. Opozarja tudi na stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča v sodbi in sklepu Pdp 456/2019 z dne 12. 12. 2019 in navaja, da je ena od odvetniških družb na zahtevo sveta delavcev prvega nasprotnega udeleženca že v letu 2020 podala mnenje, da delitev napitnin ni v skladu z ZIS in KPGIT. K prihodkom prvega nasprotnega udeleženca prispevajo vsi delavci, destinacije nasprotnega udeleženca pa so med seboj povezane.

6Revizija ni utemeljena.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Upoštevajoč dopuščeni revizijski vprašanji in naveden zakonski okvir je obseg revizije v tem sporu omejen na preizkus dela odločitve sodišča druge stopnje, in sicer ugotovitve, da je priloga št. 5 PKP z dne 30. 12. 2019 v neskladju z ZIS in v neskladju s KPGIT.

8ZDR-1 o napitninah in njihovi delitvi nima določb. ZIS v tretjem poglavju ureja prirejanje posebnih iger na srečo. V osmem podpoglavju tega poglavja (posebne določbe za delavce v igralnici) najprej v 85.a členu določa tiste konkretne delavce, ki morajo imeti dovoljenje za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo. Nato v 86. členu določa, da se osebe, ki sodelujejo pri izvajanju iger na srečo pri posameznem koncesionarju, ne smejo pri tem koncesionarju udeleževati posebnih iger na srečo. Te osebe imenuje delavce. Iz 88. člena ZIS izhaja, da delavci od igralcev ne smejo sprejemati napitnin, daril, posojil ali drugih ugodnosti zase ali za koga drugega. Sledi deveto podpoglavje tretjega poglavja zakona (napitnina) z 91. členom, ki določa, da ne glede na določbo 88. člena tega zakona lahko igralci dajejo napitnino, ki se daje v posebne skrinjice pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah (prvi odstavek). Napitnina iz prejšnjega odstavka je sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost (drugi odstavek). Pri delitvi prihodka iz napitnin iz prejšnjega odstavka so izvzeti člani uprave in drugi vodilni delavci koncesionarja (tretji odstavek). Napitnina se med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena. Podrobnejši način delitve napitnin se določi s panožno kolektivno pogodbo (četrti odstavek).

956. člen KPGIT določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, plačila za delovno uspešnost, plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno pri delodajalcu, in dodatkov. V nadaljevanju ureja posamezne sestavne dele plače. Ta kolektivna pogodba nato v posebnem poglavju z naslovom drugi osebni prejemki, konkretno v 73. členu, ureja tudi napitnino. Določeno je, da je napitnina, ki jo dajejo igralci in se zbira skladno z ZIS, sestavni del prihodkov koncesionarja in je v celoti namenjena za plače zaposlenih v družbi, za njihovo delovno uspešnost (prvi odstavek). Napitnina se sorazmerno razdeli med vse zaposlene glede na udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe (drugi odstavek). Sorazmerno razdelitev napitnin po posameznih delovnih mestih se določi na ravni gospodarske družbe s podjetniško kolektivno pogodbo ali z drugim splošnim aktom (tretji odstavek). Osnove, za katere gospodarska družba določi merila in s tem udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe, so zlasti zahtevnost dela, izražena v osnovni plači, efektivni čas, opravljen v času pridobljene napitnine, in delovne izkušnje, pridobljene pri delu v gospodarski družbi - pri koncesionarju.

10Gre za nekoliko neposrečeno in nesistemsko umestitev plačila iz naslova napitnin v panožni kolektivni pogodbi. Iz 56. in naslednjih členov KPGIT o plači izhaja, da napitnina ni sestavni del osnovne plače, plačila za delovno uspešnost, poslovne uspešnosti ali dodatkov, temveč je umeščena v poglavje drugih osebnih prejemkov. V nasprotju s tem iz 73. člena KPGIT izhaja, da je napitnina namenjena za plače zaposlenih v družbi, torej ne predstavlja drugega prejemka iz delovnega razmerja, temveč je del plače iz naslova delovne uspešnosti; določene so tudi osnove za delitev tega dela plače.

11PKP v 10. členu določa sestavine plače, med katerimi so osnovna plača, del plače na podlagi delovne uspešnosti (posebej glede na organizacijsko enoto (Poe) in delavca oz. skupino (Pud)), dodatki, del plače na podlagi uspešnosti poslovanja in del plače iz napitnine. Iz 14. člena izhaja, da so način delitve napitnine in upravičenci opredeljeni v prilogi št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine", obenem pa tudi, da delavci, ki so upravičeni do dela plače iz napitnine, participirajo na delu plače na podlagi delovne uspešnosti OE najmanj v 10 % deležu Poe, izračunanem na osnovi posebnih ponderjev (Foe) za vsako od teh delovnih mest. Iz priloge št. 5 med drugim izhaja, da se napitnine zbirajo ločeno, in sicer na oddelkih igralnih miz, igralnih avtomatov, blagajniškega poslovanja (ločeno na oddelku blagajniškega poslovanja in privilege točki) in igralniške recepcije na nivoju destinacije (posebej Nova Gorica, Kranjska Gora, Rogaška Slatina, Šentilj v Slovenskih Goricah), da se med upravičenci deli sorazmerno v višini zbrane napitnine v okviru oddelka na nivoju destinacije, kjer je bila pridobljena, upravičenci pa so v okviru oddelka igralnih miz delavci na posameznih konkretno naštetih delovnih mestih, enako v okviru oddelka igralnih avtomatov ter okviru oddelkov blagajniškega poslovanja ter igralniške recepcije. Del plač iz napitnine se za posameznega upravičenca izračuna po posebni formuli, ki vsebuje število ur upravičenca, urno postavko napitnine za faktor napitnine 1,00 in faktor napitnine delavca, pri čemer je posebej razdelana tudi urna postavka napitnine 1,00, ki se izračuna tako, da se razpoložljivi znesek napitnine za oddelek na nivoju destinacije deli z vsoto zmnožkov napitninskih ur in pripadajočega faktorja napitnine posameznega upravičenca oziroma po posebnem obrazcu.

12Ureditev plače iz naslova delitve napitnine zaposlenim oziroma le nekaterim od njih odraža različne interese udeležencev v igrah na srečo in tudi udeležencev v tem sporu. Različni interesi so razvidni tudi iz postopkov sprejemanja sedaj veljavnega ZIS v Uradnem listu RS, št. 27/95 in kasnejše spremembe z novelo ZIS-C v Uradnem listu RS, št. 10/10. S to novelo je bila nekoliko spremenjena prvotna določba 91. člena ZIS, ki določa napitnine.

13Iz predloga ZIS (Poročevalec Državnega zbora št. 5/94) izhaja, da je pri delitvi napitnine izključeval člane uprave, druge vodilni delavce in delavce v igralnici, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem igre (glej takratni 91. člen; 18. stran Poročevalca). Med splošnimi načeli predlaganega zakona, ki se nanaša na napitnine v igralnicah, je bilo določeno, da se po svetu napitnine pravilno uporabljajo za izplačilo plač delavcev, ki neposredno vodijo posle prirejanja določenih posebnih iger na srečo in da obstaja dilema med tem, ali gre za redne plače iz tega naslova ali za poseben stimulativen dodatek. Sledilo je mnenje, da ne bi bila primerna rešitev, da bi se napitnina kot celota uporabljala za izplačilo plač delavcev, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju iger na mizah, saj bi to lahko negativno vplivalo na nadaljnji razvoj igralnic, poleg tega pa je oblikovanje napitnin v posameznih igralnicah glede na vrsto gostov lahko zelo različno. Tako enotna zakonska ureditev tega vprašanja za vse igralnice ne bi bila sprejemljiva. Predvideno je bilo tudi, da bi se le določen del napitnine lahko uporabljal za stimulativno nagrajevanje delavcev, ob tem da bi bili iz delitve izključeni člani uprave, vodilni delavci in tisti, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem igre. Tudi kasnejši amandma je predvideval izključitev napitnine kot podlage za plače tistih delavcev, ki neposredno ne sodelujejo pri izvajanju iger, vendar je nato predlog 91. člena predvideval le izključitev za člane uprave ter druge vodilne delavce, tak zakon pa je bil tudi sprejet.¹ ZIS torej v prvotnem tekstu glede delitve prihodka iz napitnin kljub nekaterim drugačnim predlogom ni izključil tudi tistih delavcev, ki neposredno ne sodelujejo oziroma nimajo neposrednega stika z izvajanjem iger, temveč le člane uprave in druge vodilne delavce koncesionarja.

14Problematika delitve napitnin je ostajala aktualna še kasneje, ob sprejemanju ZIS-C, saj se je tudi v času sprejemanja te novele zakona nekoliko spreminjal predlagani zakonski tekst. V predlogu (prva obravnava ZIS-C; Poročevalec Državnega zbora 110/2009 z dne 27. 8. 2009) je bilo obrazloženo, da se z novo spremembo glede napitnin zagotavlja enak položaj vseh delavcev, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo, ne glede na to, ali opravljajo delo pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah ali recepcijah. Napitnina je sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih na podlagi delovne uspešnosti. Predlog je vseboval tudi oceno stanja in v zvezi z napitninami navajal, da pri prirejanju iger na srečo pomembno vlogo ohranjajo zaposleni v igralnicah in v igralnih salonih ter da so napitnine pomembna motivacija zaposlenih pri koncesionarjih. Cilj sprememb je bil med drugim enakopravno in pregledno urediti napitnine v igralniški dejavnosti, med poglavitnimi rešitvami pa je bilo navedeno, da napitnine vključujejo napitnine na igralnih mizah, pri avtomatih, blagajnah in recepcijah, da so sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti namenjajo za plače zaposlenih na podlagi delovne uspešnosti.

15Kljub nekoliko neprecizni obrazložitvi k spremenjeni ureditvi 91. člena zakona glede tega, ali se pri napitninah zagotavlja enak položaj delavcev pri igralnih mizah, avtomatih, blagajnah ali recepcijah² ali vseh delavcev (vseh zaposlenih) v družbi, je v oceni stanja in med poglavitnimi rešitvami za spremembo teksta te zakonske določbe poudarek na zaposlenih delavcih, takšen pa je tudi zakonski tekst v ZIS-C, ki ga je treba upoštevati v tej zadevi.

16Iz sedanjega teksta zakona (glej 9. točko obrazložitve) izhaja, da prvi odstavek 91. člena ZIS določa le, da se pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah napitnina daje v posebne skrinjice, kar je izjema od načelne prepovedi dajanja napitnine (88. člen). Namen je bil torej prepovedati neposredno sprejemanje napitnin delavcem pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah, vendar kljub temu omogočiti zbiranje napitnin na teh mestih v posebnih skrinjicah. Prvi odstavek 91. člena ZIS ne določa načina delitve teh napitnin in upravičencev do delitve. V drugem odstavku je izrecno določeno, da se napitnina v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost, med zaposlenimi pa so izključeni le člani uprave in drugi vodilni delavci koncesionarja (tretji odstavek). Četrti odstavek 91. člen ZIS ponovno določa, da se napitnina deli med zaposlene, in sicer sorazmerno, upoštevajoč napitnino, ki se pridobi preko skrinjic pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah. Iz teksta tega odstavka ne izhaja delitev napitnine le med delavce na delovnih mestih iz prvega odstavka, temveč delitev napitnine (ki pa se pridobi preko teh delovnih mest) med zaposlene. Podrobnejši način delitve je predviden s panožno kolektivni pogodbo.

17Iz zakonskega teksta torej ne izhaja, da so pri delitvi napitnine poleg članov uprave in drugih vodilnih delavcev izključeni tudi tisti delavci, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem iger - kot je bil eden od predlogov pri sprejemanju ZIS iz leta 1995, ki pa ni bil sprejet v zakonsko besedilo.

18Obenem je treba opozoriti, da 91. člen ZIS uporablja pojem zaposleni, ki se razlikuje od pojmov v prejšnjem podpoglavju tretjega poglavja ZIS - tj. pojma delavcev v 86. in 87. členu ZIS (le tistih, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo), še bolj pa od oseb, ki morajo imeti posebno dovoljenje po 85.a členu tega zakona.

19Iz 73. člena KPGIT nadalje izhaja, da je napitnina namenjena za plače zaposlenih v družbi, in sicer za njihovo uspešnost (prvi odstavek) ter se sorazmerno razdeli med vse zaposlene, glede na udeležbo posameznika v delovnem procesu gospodarske družbe (drugi odstavek). Delitev se določi na ravni gospodarske družbe s PKP ali splošnim aktom po predvidenih osnovah (tretji in četrti odstavek).

20KPGIT je tudi povsem jasna glede vprašanja zbiranje napitnine in delitve med zaposlene ne le pri koncesionarju, temveč v celotni družbi. Po tej panožni kolektivni pogodbi zaposleni predstavljajo zaposlene v družbi oziroma vse zaposlene (z izjemo tistih, ki jih izrecno izključuje ZIS), napitnina pa se deli sorazmerno na ravni gospodarske družbe. Zavzemanje nasprotne udeleženke za drugačen način delitve, torej za delitev le nekaterim delavcem in po koncesijah (delih gospodarske družbe), ni utemeljeno in bi zahtevalo drugačno zakonsko ureditev in drugačno ureditev v KPGIT.

21To pomeni, da določbe v prilogi št. 5 PKP oz. "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" niso v skladu z ZIS in KPGIT. Iz povzetih določb te priloge (glej 11. točko obrazložitve) namreč izhaja delitev napitnine v okviru oddelka na nivoju destinacije, kjer je bila napitnina pridobljena, z omejenim krogom upravičencev in le po posameznih oddelkih (igralnih miz, igralnih avtomatov, blagajniškega poslovanja, oddelka igralniške recepcije). Ureditev po PKP tudi ni v skladu z osnovami, za katere gospodarska družba določa merila in s tem udeležbo posameznikov v delovnem procesu gospodarske družbe, ki izhajajo iz četrtega odstavka 73. člena KPGIT.³

22Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

23Predlagatelj - skupina delavcev s skupinskim interesom - je glede na odločitev revizijskega sodišča upravičen tudi do stroškov odgovora na revizijo (tar. št. 17, v zvezi s 3. točko tar. št. 7, v višini 900 točk), materialnih stroškov in 22 % DDV, kar skupaj znaša 672,00 EUR.

24Odločitev je bila sprejeta soglasno.

¹ 91. ZIS je v prvotnem besedilu določal: Ne glede na določbo 88. člena tega zakona lahko igralci dajejo napitnino za izvajanje določenih posebnih iger na srečo, ki se daje v posebne skrinjice na igralnih mizah (prvi odstavek). Napitnina iz prejšnjega odstavka je sestavni del prihodkov koncesionarja (drugi odstavek). Prihodki iz napitnine so lahko podlaga za plače in plače na podlagi delovne uspešnosti (tretji odstavek). Pri delitvi prihodka iz napitnin iz prejšnjega odstavka so izvzeti člani uprave in drugi vodilni delavci koncesionarja (četrti odstavek). Način delitve se določi s splošnim aktom za igralnico v skladu s panožno kolektivno pogodbo (peti odstavek).
² Iz v spisu priloženega zapisnika o nadzoru z dne 3. 11. 2022 izhaja, da so vsote zbrane napitnine po igralnih mizah, igralnih avtomatih, na blagajnah, v marketingu in recepciji zelo različne.
³ Enako je odločilo tudi sodišče druge stopnje v individualnem delovnem sporu (v sodbi in sklepu Pdp 456/2019 z dne 12. 12. 2019). V sodbi Upravnega sodišča RS, oddelek Nova Gorica, III U 53/2015 z dne 12. 6. 2015 je bil predmet spora drugačen - nanašal se je na ukrep inšpektorja davčnega urada o dolžnosti evidentiranja napitnin med prihodke, ker pomočnik v gostinstvu napitnine ni dal v posebno skrinjico za napitnino pri igralnih aparatih. Upravno sodišče takšne dolžnosti pomočnika v gostinstvu ni ugotovilo, saj se dolžnost odvajanja napitnine nanaša le na delavce na delovnih mestih pri igralnih mizah, igralnih avtomatih, blagajnah in recepcijah ne pa drugih. Res je sodišče ob tem zapisalo tudi, da se ta napitnina deli le med te delavce, vendar to ni bil relevanten predmet presoje.