VSM Sklep III Cp 682/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe s katero nasprotna udeleženka zahteva, da se izda začasna odredba, s katero bi stiki med njo in otrokoma potekali trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in petek po koncu njenih službenih obveznosti ter šolskih obveznosti otrok od cca. 16.00 ure pa do 20.00 ure, ko bi ju vrnila na dom njunega očeta. Prav tako je podala podredni predlog s katerim predlaga, da se odloči o stikih na način, da slednji potekajo pod nadzorom CSD A. v obsegu dvakrat na teden po eno uro, vse po predhodnem dogovoru med CSD in staršema.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da stiki, kot so sedaj določeni in potekajo pod nadzorom zgolj 60 minut v enem tednu, niso v korist otroka oziroma so škodljivi in ogrožajoči za psihofizični razvoj otrok. Da so takšni stiki škodljivi izhaja že iz same zakonske dikcije, saj lahko slednji potekajo največ devet mesecev in se ukrep ne more podaljšati. Ker sodišče prve stopnje škodljivosti takšnih stikov ni prepoznalo je zmotno uporabilo materialno pravo saj je izhajalo iz napačnih pravnih izhodišč. Zaradi nepotrebnega podaljševanja nadzorovanih stikov prihaja do škode pri otrocih, zato je potrebno izdati novo začasno odredbo, saj sta otroka ogrožena. V ravnanju matere namreč policija ni prepoznala nobenih znakov kaznivega dejanja, zato razlogov za izdano začasno odredbo z dne 16. 4. 2024, več ni. Mati je sposobna prepoznati potrebe otrok, zato je podala predlog za izdajo drugačne začasne odredbe. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev spremeni tako, da pritožbi ugodi, izda novo začasno odredbo oziroma sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

5Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi zavrnilo izdajo nove začasne odredbe saj je ocenilo, da ni podana ogroženost otrok (161. člen Družinskega zakona - v nadaljevanju DZ). Pri tem je svojo odločitev oprlo na mnenje CSD A.

6Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku v zadevi I Z 11/2024 z dne 16. 4. 2024 izdalo sklep o začasni odredbi, s katero je začasno določilo stike otrok z nasprotno udeleženko - materjo pod nadzorom CSD A., v obsegu enkrat na teden v trajanju 60 minut v prostorih CSD A., takšen ukrep pa traja največ devet mesecev od izdaje sklepa. Otroka tako sedaj prebivata pri očetu, to je predlagatelju, z mamo pa imata stike kot je določeno z začasno odredbo.

7Po izdaji začasne odredbe je predlagatelj dne 22. 4. 2024 podal predlog, da se mu oba otroka dodelita v varstvo in vzgojo, določijo stiki in preživnina oz., da se sodna poravnava Okrožnega sodišča v Mariboru I N 737/2020 z dne 21. 12. 2020 spremeni. Tekom postopka je nasprotna udeleženka podala predlog za izdajo začasne odredbe o drugačni ureditvi stikov, saj meni, da sta otroka ogrožena.

8Nima prav pritožba, da so stiki določeni v skladu s 163. členom DZ za oba otroka ogrožujoči. Res je, da so stiki pod nadzorom izjema, vendar je v predmetnem postopku bila takšna začasna odredba izdana iz razloga, ker je sodišče prve stopnje na podlagi stopnje verjetnosti zaključilo, da sta otroka ogrožena.

9Pravilno sodišče prve stopnje zaključuje, da nova začasna odredba, s katero bi se nadomestila prejšnja začasna odredba, ni potrebna, saj ni izkazana ogroženost otrok. Slednje izhaja tudi iz samega mnenja CSD z dne 30. 7. 2024 in sicer, da sta se otroka na režim stikov navadila in ga dobro sprejemata in ker ogroženost otrok ni izkazana, pogoji za izdajo začasne odredbe z vsebino kot jo je predlagala nasprotna udeleženka, niso podani.

10V predmetni zadevi, ko sedaj stiki potekajo pod nadzorom CSD, pa CSD po svojih strokovnih sodelavcih enkrat mesečno pripravlja poročilo o poteku stika, ki ga pošilja sodišču. Sodišče pa lahko v primeru, ko ugotovi, da otroka nista več ogrožena in da se njune koristi lahko zavarujejo drugače, začasno odredbo odpravi po uradni dolžnosti¹. Nenazadnje je takšen predlog podal CSD dne 22. 7. 2024 in o njem sodišče prve stopnje še ni odločalo.

11Glede na obrazloženo, in ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 163. člena DZ v zvezi s 161. členom DZ, ko ni ugotovilo ogroženosti otroka, je predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo, zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

12Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

¹ B. Novak, Komentar družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 535.