VSL Sklep III Cp 1958/2024

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku, ki presega 44 EUR.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka) in ji odobrilo odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje do izdaje končne odločbe v tem postopku (II. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožnica in uveljavlja pritožbene razloge po prvi in tretji točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, oziroma podrejeno razveljavitev sklepa in vračilo v ponovno odločanje.

Sodišče je ugotovilo, da stečajne mase ni, tožnice pa kljub temu, brez utemeljitve, ni oprostilo plačila sodne takse. Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Likvidna sredstva predstavljajo denar in hitro unovčljive kratkoročne terjatve. Sredstva, ki bodo morebiti pridobljena v pravdnem postopku, niso hitro unovčljiva.

Sodišče je nepravilno zaključilo, da lahko tožnica sodno takso plača s sredstvi, ki bi jih pridobila z unovčenjem naložb v kriptovalute, čeprav je pred tem ugotovilo, da stečajni upraviteljici ni bil omogočen dostop do trgovalnega računa. Gre za kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kriptovalute ne predstavljajo unovčljivega premoženja. Enako velja za kratkoročne terjatve, glede katerih bi sodišče moralo namesto zaključne upoštevati otvoritveno bilanco s 27. 1. 2023, v kateri so te terjatve zaradi neizkazane izterljivosti opredeljene v višini 0 EUR. Sodišče je pri odločitvi upoštevalo napačno bilanco, zato je podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je kršilo 11. in 12.b člen Zakona o sodnih taksah², s tem ko je zaključilo, da bo tožnica na podlagi tega spora pridobila sredstva za plačilo sodne takse. Vsebine končne odločitve in verjetnosti pridobitve denarnih sredstev v tem postopku ni mogoče predvideti vnaprej. Glede na trenutno stečajno maso tožnica niti sedaj niti v prihodnje ne bo zmožna plačila sodne takse. Razpolaga z denarnimi sredstvi v znesku 128,04 EUR, ki ne zadoščajo niti za kritje ostalih stroškov stečajnega postopka.

Sodišče bi tožnico moralo oprostiti plačila sodne takse, pravno podlago za plačilo sodne takse za primer, da v tem postopku uspe, predstavlja 15. člen ZST-1.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče lahko deloma³ oprosti stranko, ki je pravna oseba, plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji v zvezi s prvim odstavkom 11. člena ZST-1). Če pravna oseba ta sredstva lahko zagotovi, vendar ne takoj, lahko sodišče odloči, da se taksna obveznost odloži, oziroma lahko sodišče odloči tudi o obročnem plačilu takse, če pravna oseba celotnega in takojšnjega bremena taksne obveznosti ne zmore, zmore pa plačilo po obrokih v določenem časovnem razdobju (tretji v zvezi z drugim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5Pri pravnih osebah, nad katerimi je začet stečajni postopek, mora sodišče upoštevati tudi namen stečaja, ki je v tem, da se stečajna masa čim prej unovči in da se zagotovi čim višje plačilo terjatev stečajnih upnikov. Vendar pa načelo čim večjega poplačila upnikov ne pomeni, da so glede vsake pravne osebe, ki je v stečaju, avtomatično podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse⁴⁵. Vsak priznani strošek stečaja (kamor skladno s 355. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju⁶ spada tudi plačilo sodne takse⁷) se namreč plača v celoti in se s tem plačilom po naravi stvari tudi znižuje razdelitvena masa, ki je namenjena plačilu terjatev upnikom v vrstnem redu, kot je to predpisano v prvem odstavku 359. člena ZFPPIPP. Ključnega pomena za taksno oprostitev, njen odlog ali obročno plačilo za pravno osebo v stečaju je, da pravna oseba v stečaju tega plačila glede na razpoložljivo stečajno maso ne zmore (niti ga ne bo zmogla kasneje po unovčenju stečajne mase), oziroma ga zmore, vendar pa bi to plačilo praktično onemogočilo⁸ izvedbo stečajnega postopka v smeri unovčevanja stečajne mase zaradi poplačila upnikov stečajnega postopka.⁹

6Tožnica je v svojem predlogu za oprostitev plačila sodne takse trdila, da plačila takse ne zmore, ker nima nikakršnega premoženja, niti ga ne more zagotoviti v roku 24 mesecev.

7Iz dejanskih ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja:

- da zoper tožnico teče postopek stečaja;

- da tožnica ni lastnica nematerializiranih vrednostnih papirjev, ni lastnica vozil in ni lastnica nepremičnin;

- da ima tožnica odprt bančni račun, ki ga je za namene stečajnega postopka odprla stečajna upraviteljica in so na njem sredstva, ki so namenjena stroškom stečajnega postopka, drugih sredstev pa tožnica nima;

- da trenutno stečajne mase ni;

- da ima tožnica v zaključni bilanci izkazane kratkoročne finančne naložbe v višini 325.000 EUR, ki predstavljajo naložbo v kriptovalute, dostop do trgovalnega računa pa stečajni upraviteljici ni bil omogočen;

- da ima tožnica v zaključni bilanci izkazane kratkoročne terjatve v višini 41.638,31 EUR;

- da je tožnica v izpodbojnem obdobju prodala večjo količino vrednostnih papirjev in terjatev, o čemer poteka pregled dokumentacije z namenom ugotoviti morebitna izpodbojna pravna dejanja.

8Na povzetih dejanskih ugotovitvah temelji zaključek sodišča prve stopnje, da premoženje tožnice, iz katerega bi bilo mogoče plačati dolgovano sodno takso, lahko predstavljajo terjatev v višini 174.075 EUR (ki je predmet tega postopka), naložba v kriptovalute v višini 325.000 EUR in kratkoročne terjatve v višini 41.638,31 EUR. Ker tožnica sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti takoj in v enkratnem znesku, so podane okoliščine, ki utemeljujejo odlog plačila (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Utemeljeno je namreč pričakovati, da bo tožnica sredstva za plačilo sodne takse pridobila bodisi na podlagi tega postopka bodisi s pridobitvijo sredstev iz naložb v kriptovalute ali iz kratkoročnih terjatev.

9Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo. Z odlogom plačila sodne takse se namreč omogoči varstvo osebi, ki sredstva za plačilo sicer ima, vendar jih ne more zagotoviti v roku iz plačilnega naloga.¹⁰ Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da stečajne mase ni. Če stečajne mase ni oz. v njej ni likvidnih sredstev, stečajni dolžnik tudi nima sredstev za plačilo sodne takse.¹¹ To pa terja (delno¹²) oprostitev njenega plačila in ne odloga plačila.

10V nadaljevanju je sodišče sicer ugotovilo, da tožnica izkazuje kratkoročne finančne naložbe v višini 325.000 EUR in kratkoročne terjatve v višini 41.638,31 EUR, na podlagi katerih bi lahko plačala dolgovano sodno takso. Poleg tega, da ta ugotovitev nasprotuje ugotovitvi o neobstoju stečajne mase (podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), je tudi zmotna. Sodišče se je namreč, kot pravilno izpostavlja pritožba, nepravilno oprlo na podatke, ki izhajajo iz tožničine zaključne poslovne bilance in, skladno s četrtim odstavkom 54. člena Zakona o gospodarskih družbah¹³, izkazujejo stanje na dan pred začetkom stečajnega postopka. Po začetku stečajnega postopka računovodski podatki iz časa pred začetkom stečajnega postopka niso več relevantni.¹⁴ Med zaključno poslovno bilanco in otvoritveno bilanco (izdelano na podlagi drugega odstavka 291. člena ZFPPIPP) namreč predvsem zaradi drugačnega namena bilanc¹⁵, drugih računovodskih standardov, uporabljenih za njuno izdelavo¹⁶ in drugačnega vrednotenja gospodarskih kategorij¹⁷ prihaja do pomembnih razlik v vrednostih. Sodišče mora pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev zato upoštevati podatke o vrednostih posameznih gospodarskih kategorij stečajne mase, kot so razvidni iz otvoritvene bilance. Ta namreč predstavlja realni prikaz premoženja stečajnega dolžnika.¹⁸

11Otvoritvena bilanca, izdelana v stečajnem postopku, ki se vodi nad tožnico¹⁹, terjatve in finančne naložbe, na katere se v izpodbijanem sklepu sklicuje sodišče, izkazuje v vrednosti 0 EUR. Tožnica sredstev za plačilo sodne takse na podlagi teh terjatev in finančnih naložb torej nima in jih ne more pridobiti.

12Utemeljeno pritožba izpostavlja tudi nepravilnost zaključka sodišča prve stopnje, ki temelji na pričakovanju, da bo tožnica na podlagi tega spora pridobila sredstva za plačilo sodne takse. Odločitev sodišča se opira na domnevo, da je tožničin uspeh v pravdi gotovo bodoče dejstvo, kar ne drži. V primeru odloga plačila sodne takse taksni zavezanec ni razbremenjen obveznosti, izpolnitev obveznosti je zgolj odložena v prihodnost. Odločitev o odloženem plačilu sodne takse zato ne sme temeljiti na popolnoma negotovem dejstvu (in pravdni uspeh stranke je brez dvoma takšno dejstvo), temveč na realnem in z verjetnostjo izkazanem pričakovanju taksnega zavezanca, da se bo njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje v prihodnosti izboljšalo, zato bo takrat sposoben plačati sodno takso.²⁰ Sodišče je zmotno uporabilo peti odstavek 11. člena ZST-1 v zvezi z 12.b členom ZST-1.

13Na podlagi navedenega je bilo pritožbi potrebno ugoditi. Do preostalih pritožbenih navedb, s katerimi tožnica graja razloge sodišča prve stopnje, se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, ker ne morejo voditi do drugačne odločitve sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 spremenilo izpodbijano odločitev tako, da je tožnico oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku, ki presega 44 EUR. Izkazano je namreč, da sredstev za plačilo sodne takse nima.

15Pravica do povračila stroškov pritožbenega postopka v obravnavani zadevi je odvisna od uspeha o glavni stvari, zato se pridrži za končno odločitev (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

¹ Ur. l. RS, št. 28/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
² Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZST-1.
³ Pri sodnih taksah, ki so višje od 44 EUR, je pravna oseba lahko oproščena plačila dela takse, ki presega 44 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1).
⁴ Oz. za odlog plačila ali obročno plačilo, ki sta tudi obliki taksne oprostitve.
⁵ Prim. VSL sklep I Cpg 665/2020 z dne 18. 11. 2020, VSL sklep I Cpg 611/2019 z dne 8. 10. 2019, VSL sklep II Cp 706/2019 z dne 23. 5. 2019, VSL sklep I Cp 1743/2017 z dne 18. 10. 2017, VSL sklep I Cpg 1349/2016 z dne 20. 12. 2016, VSL sklep I Cpg 516/2016 z dne 14. 6. 2016 in drugi.
⁶ Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZFPPIPP.
⁷ Miklavčič H.: Sodne takse v insolventnih postopkih(1), Pravosodni bilten, št. 3/2021, str. 246. Prim. tudi VSL sklep I Cpg 665/2020 z dne 18. 11. 2020, VSL sklep I Cpg 611/2019 z dne 8. 10. 2019, VSL sklep II Cp 706/2019 z dne 23. 5. 2019, VSL sklep I Cp 1743/2017 z dne 18. 10. 2017 in drugi.
⁸ Ker npr. ne bi bilo dovolj sredstev za stroške stečajnega upravitelja ali druge, nujno potrebne stroške.
⁹ Prim. VSK sklep I Cpg 113/2016 z dne 13. 6. 2016.
¹⁰ Prim. VSL sklep I Cpg 720/2021 z dne 21. 2. 2022.
¹¹ Prim. VSL sklep II Cp 706/2019 z dne 23. 5. 2019, VSL sklep I Cp 1743/2017 z dne 18. 10. 2017.
¹² Ko gre za pravno osebo.
¹³ Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1.
¹⁴ Prim. VSK sklep I Cpg 113/2016 z dne 13. 6. 2016.
¹⁵ Namen zaključne poslovne bilance je zaključitev delujočega podjetja in sestava podlage za ocenitev gospodarskih kategorij otvoritvene bilance. Namen otvoritvene bilance je zagotavljanje pregleda nad dolžnikovim premoženjem, ki se všteje v stečajno maso.
¹⁶ Zaključna poslovna bilanca se opira na splošne Slovenske računovodske standarde (v času izdelave zaključne poslovne bilance za tožnico so veljali Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 95/15 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju SRS), kot določba SRS 39.1. Za sestavo otvoritvene bilance pa, kot določa SRS 39.2, velja poseben računovodski standard - standard računovodskih rešitev v organizacijah v stečaju ali likvidaciji (SRS 39).
¹⁷ V otvoritveni bilanci so glavna vodila pri pripoznanju in vrednotenju gospodarskih kategorij pripoznanje le tistih sredstev, ki jih je mogoče prodati, in njihovo vrednotenje po ceni, po kateri jih bo mogoče prodati (SRS 39.4, 39.5), ter sprememba dolgoročnih postavk v kratkoročne (SRS 39.6, 39.10, 39.17).
¹⁸ Prim. smiselno VSL sklep Cst 362/2016 z dne 29. 7. 2016.
¹⁹ Bilanca je priloga otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja (četrti odstavek 294. člena ZFPPIPP), v katerega je sodišče prve stopnje pred odločanjem vpogledalo.
²⁰ Prim. VSL sklep III Cp 754/2024 z dne 15. 5. 2024.