VSC Sklep I Ip 277/2024

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo.

2Upnica pravočasno pritožbeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek.

Sodišču očita zmotnost zaključka, da izterjava terjatve ni dovoljena, ker so bile dolžniku v postopku osebnega stečaja odpuščene obveznosti. V konkretnem primeru gre namreč za terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene zaradi hude malomarnosti, za tovrstne terjatve pa odpust obveznosti ne učinkuje. Upnik je s sklepom o izvršbi z dne 27. 3. 2008, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 12. 4. 2008, dosegel sodno priznanje terjatve, ki izvira iz prometne nesreče, katero je 16. 2. 2004 pod vplivom alkohola povzročil dolžnik. Navedeno izhaja iz policijskega zapisnika z dne 17. 3. 2004. Dolžnik, ki je v času nesreče v krvi imel kar 1,19 g/kg alkohola, je imel v času prometne nesreče sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje pri upnici, ki je oškodovancu izplačala odškodnino za nastalo škodo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je dolžnik izgubil zavarovalne pravice, posledično pa je bil upnici do tedaj veljavnega limita 8.345,85 EUR zavezan poravnati zneske izplačane zavarovalnine s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Poleg policijskega zapisnika v dokaz narave svoje terjatve upnica prilaga regresne zahtevke v višini 2.620,58 EUR, 3.011,18 EUR ter 2.714,08 EUR, kot so razvidni tudi iz verodostojnih listin, ki so bile poleg izračunov zamudnih obresti podlaga predlogu za izvršbo. Dolžnik je škodo povzročil z zavestno malomarnostjo, saj bi se moral in mogel zavedati, da vozniku motornega vozila v cestnem prometu ni dovoljena vožnja pod vplivom alkohola. Ker gre za škodo, povzročeno iz hude malomarnosti, dolžnik ne more biti deležen pravne dobrote odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja.

3Pritožba je utemeljena.

4Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno (prvi odstavek 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP). Odpust obveznosti ne učinkuje za terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti (5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP). S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno (prvi odstavek 409. člena ZFPPIPP).

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bile dolžniku v že pravnomočno končanem postopku osebnega stečaja s sklepom z dne 22. 12. 2021, ki je postal pravnomočen 7. 1. 2022, odpuščene obveznosti, zato je skladno s prvim odstavkom 408. člena ZFPPIPP zaključilo, da odpust obveznosti učinkuje tudi na obravnavano izterjevano terjatev (kar pritožbeno ni sporno). Ker dolžnik skladno s prvim odstavkom 409. člena ZFPPIPP ne odgovarja več za obveznosti, ki se prisilno izterjujejo v tem izvršilnem postopku, je predlog za izvršbo zavrglo.

6Iz podatkov spisa izhaja, da je upnica predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, t. j. sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 27. 3. 2008, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 12. 4. 2008, in sicer za izterjavo 11.760,36 EUR s pripadki. Iz citiranega izvršilnega naslova in navedb v predlogu za izvršbo pravna narava izterjevane terjatve ni razvidna. Upnica je v pritožbi konkretizirala dejstva o pravni naravi terjatve in za svoje navedbe priložila dokazila. Navedla je, da je imel dolžnik v času prometne nesreče sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje pri upnici, katera je oškodovancu izplačala odškodnino za nastalo škodo, ki jo je dolžnik povzročil pod vplivom alkohola, zato je izgubil zavarovalne pravice, posledično pa je bil upnici do tedaj veljavnega limita 8.345,85 EUR zavezan poravnati zneske izplačane zavarovalnine, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Dolžnik je škodo povzročil z zavestno malomarnostjo, saj bi se moral in mogel zavedati, da vozniku motornega vozila v cestnem prometu ni dovoljena vožnja pod vplivom alkohola. Menila je, da odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom ne učinkuje na predmetno terjatev, zato je njena izterjava terjatve dopustna.

7Sodišče prve stopnje dejstev glede pravne narave izterjevane terjatve ni ugotovilo (in jih tudi ni moglo), iz razloga, ker jih je upnica pojasnila in dokazovala šele v pritožbi.¹ Ta dejstva so odločilna za presojo, ali odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom učinkuje tudi za obravnavano izterjevano terjatev, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

8Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeni pritožbi upnice ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ), saj o predlogu za dovolitev izvršbe odloča sodišče prve stopnje, zoper to odločitev pa je možen ugovor kot redno pravno sredstvo.

9V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o predlogu upnice za dovolitev izvršbe, pri tem pa upoštevati tudi dopustne pritožbene navedbe upnice in k pritožbi predložene listine.

¹ Gre za dopustne pritožbene novote, upoštevaje skladnost vsebine izvršilnega predloga s členom 40 ZIZ.