UPRS Sodba I U 1113/2024-6

Tožba se zavrne.

1Organ za BPP je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev BPP v zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. I U 571/2022.

2V obrazložitvi je navedel, da je prejel prošnjo tožnika za BPP. Ker vloga ni bila razumljiva, saj ni bilo jasno, ali je prošnja vložena v zvezi z zadevo, I U 571/2022 ali v zvezi z zadevo, I U 1658/2023, oziroma kakšni drugi zadevi, je organ za BPP pozval tožnika na njegovo dopolnitev, predvsem, da navede podatke o zadevi ter obliki in obsegu zaprošene BPP. Tožnik je v svoji dopolnitvi navedel, da so organu znani vsi podatki iz 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), da mu je znano dolgoletno nasilje RS nad tožnikom, da od leta 1995 trpi nevzdržno socialno in duševno stisko, kot tudi, da je v poplavah izgubil oziroma mu je bilo uničeno vse premoženje, in ker mu pokojnino rubijo, izpolnjuje pogoje za redno in izredno BPP. Organ za BPP je ugotovil, da tožnik kljub izrecnemu pozivu ni navedel zadeve, v zvezi s katero zaproša za dodelitev BPP. V kolikor se dodelitev BPP nanaša na zadevo, I U 571/2022, pa tožnik ni podal nobenih navedb, zakaj v tej zadevi potrebuje BPP, niti ni mogoče na to sklepati na podlagi siceršnjih navedb tožnika. Iz spisa, I U 571/2022, je namreč razvidno, da je bila tožniku že izdana pravnomočna odločitev, ki je bila tudi predmet presoje pred Vrhovnim sodiščem RS, ki je s sklepom, I Up 248/2022 z dne 9. 1. 2023, njegovo pritožbo zavrglo, pravnomočen pa je postal tudi sklep, I U 571/2022 z dne 28. 9. 2023, s katerim je bilo odločeno o njegovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks. Ker je prošnja ostala nepopolna in nesposobna obravnave, jo je organ zato zavrgel (drugi odstavek 34. člena ZBPP v zvezi s 66. ter 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP).

3Tožnik je tožbo vložil iz vseh tožbenih razlogov in kršitve ustavnih pravic iz 14., 15., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Predlagal je, da sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši tožnika in skrbnico, tožbi ugodi, izpodbijano odločbo (točno: izpodbijani sklep) razveljavi in odloči, da so vse prošnje za nujno BPP vložene zaradi zagotovitve pravnih sredstev v postopku sodišča, I U 571/2022. Navedel je, da je iz postopka, I U 571/2022 razvidno, da je tožnik 29. 12. 2017 vložil tožbo zoper odločitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, št. 12007-37/2017/21 z dne 8. 11. 2017, ki je bila po nedopustnem odlašanju sodišča v, I U 12/2018, dne 24. 5. 2022, zavržena s sklepom, I U 571/2022. Tožnik je želel zoper sklep vložiti pritožbo, zato je zaprosil za odvetnika, česar mu toženka ni zagotovila. Nato je bilo izdanih več plačilnih nalogov in sklepov, s katerimi tožnik ni bil oproščen plačila sodnih taks. Ker tudi zoper zavrnitev oprostitve sodnih taks ni zagotovljena pravica do pritožbe, je tožnik vsakič zaprosil za dodelitev nujne BPP, a so bile vse prošnje po preteku rokov za vložitev pritožbe zavrnjene. Tožnik je še prosil, da naj z vpogledom v spisa, I U 12/2018 in I U 571/2022, sodišče ugotovi, kdo je bil od 12. 8. 2016 do 10. 3. 2018 njegov skrbnik, kar naj ugotovi s sklepom ali sodbo.

4Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise.

Odločitev sodišča

K I. točki izreka:

5Tožba ni utemeljena.

6V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je organ prošnjo tožnika za BPP zavrgel. Organ se je pri tem oprl na 66. in 67. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

766. člen ZUP določa, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca (prvi odstavek).

8Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu (prvi odstavek 67. člena ZUP). Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (drugi odstavek 67. člena ZUP).

9Tudi po presoji sodišča je organ za BPP pravilno zavrgel prošnjo tožnika, saj ta kljub jasnemu pozivu organa za BPP (in opozorilu, da bo organ ob neustrezni dopolnitvi štel, da se prošnja nanaša na dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega zastopanja v postopku, I U 571/2022) vloge ni dopolnil tako, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati. Iz navedb tožnika v dopolnitvi njegove prošnje v smislu, da so organu znani vsi podatki za obravnavo njegove vloge, kot tudi, da je splošno znano dolgoletno nasilje RS na vseh človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, po katerih tožnik od leta 1995 trpi nevzdržno socialno in duševno stisko, in navedb o njegovem premoženjskem stanju, namreč nedvomno ni mogoče razbrati (tudi smiselno ne), kaj je tožnik zahteval oziroma za kaj je vložil prošnjo za BPP.

10Po 26. členu ZBPP se namreč BPP v isti zadevi lahko dodeli: za pravno svetovanje, za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo, za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči, za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, torej je mogoče zaprositi za več oblik BPP, hkrati pa se morajo navezovati na določeno konkretno pravno zadevo, da je sploh možen vsebinski preizkus prošnje (kar terja npr. 24. člen ZBPP).

11Tožnik v tožbi sicer pojasnjuje potek postopka v zadevi, I U 571/2022, vendar s tem ne more izpodbiti pravilnosti zaključka organa za BPP, sprejetega z izpodbijanim sklepom, saj je na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje (tj. da tožnik svoje vloge ni dopolnil, zaradi česar je ostala njegova vloga nesposobna vsebinske obravnave) organ za BPP pravilno odločil. Hkrati v upravnem sporu stranke tudi ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele to možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). In tako možnost je tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa z navedenimi pozivom organa za BPP tudi imel.

12Sodišče tudi ni sledilo predlogu tožnika, naj z vpogledom v spisa, I U 12/2018, in, I U 571/2022, ugotovi njegovega skrbnika za obdobje od 12. 8. 2016 do 10. 3. 2018, saj je predmet upravnega spora presoja zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega upravnega akta (2. člen ZUS-1). Za vpogled v navedena spisa pa lahko tožnik tudi zaprosi na način in pod pogoji, ki jih določa zakon¹.

13Sodišče je tako tožbo tožnika zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa zakonit, izdani sklep pa je pravilen in utemeljen na zakonu (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

14O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, kljub predlogu tožnika za opravo glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje v zadevi (tj. da tožnik ni dopolnil vloge v skladu s pozivom) ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

¹ 150. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1;