UPRS Sklep III U 172/2024-7

Ugotovi se, da v uvodu tega sklepa navedena vloga tožeče stranke, z dne 31. 7. 2024, prejeta 7. 8. 2024, nima pravnega učinka tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

1Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil vlogo z dne 31. 7. 2024, poimenovano kot tožba v upravnem sporu (v nadaljevanju: vloga), ki jo je sodišče prejelo 7. 8. 2024. Uvodoma tožnik navaja, da tožbo vlaga zoper sklepe Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4933-23538/1717-4 z dne 3. 8. 2017 in št. DT 4933-23538/17-20 z dne 30. 10. 2023, ter sklep in odločbo Ministrstva za finance, št. DT 498-2-184/2023-4 z dne 27. 6. 2024, ki jo tudi prilaga. Tožnik sodišču predlaga, da sklep in odločbo Ministrstva za finance razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka in podaja še predlog, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

2Navedena tožnikova vloga nima pravnega učinka tožbe in predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

3Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporabljajo v upravnem sporu, če ZUS-1 ne določa drugače.

4Po podatkih, ki so sodišču znani iz drugih tožnikovih zadev, je bila tožniku s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki št. N 41/2012 z dne 24. 4. 2014, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1985/2014 z dne 1. 10. 2014, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki. Zato je bil tožnik z odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Vrhnika št. 1221-49/2014-09/1 z dne 20. 1. 2015 postavljen pod skrbništvo (1. točka izreka), pri čemer je bilo odločeno, da bo nalogo skrbnika opravljal CSD Vrhnika (2. točka izreka), in sicer ima ta nalogo, da zastopa tožnika v vseh aktivnostih, ki so povezane s sodnimi postopki (3. točka izreka navedene odločbe). S pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki N 12/2019 z dne 30. 8. 2022 je bil zavrnjen tožnikov predlog za prenehanje skrbništva, iz izreka navedenega sodnega sklepa pa izhaja tudi, da je tožnik še naprej postavljen pod skrbništvo in da je njegov skrbnik CSD Ljubljana, Enota Vrhnika, katerega naloga je zastopanje tožnika v vseh aktivnostih, povezanih s sodnimi postopki. Za te aktivnosti oziroma dejanja torej tožnik nima pravdne sposobnosti (77. člen ZPP) in tako sam ne more oziroma ne sme opravljati procesnih dejanj v sodnih postopkih, pač pa ima za to skrbnika.

5V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona. Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 193/2017 z dne 9. 3. 2017).

6Ob upoštevanju, da je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta za aktivnosti, povezane s sodnimi postopki (in ne tudi za dejanja v upravnih postopkih), je sodišče postopalo v skladu z 81. členom ZPP, ki od sodišča narekuje, da ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana; pri tem lahko v skladu s tretjim odstavkom istega člena določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Na tej podlagi je sodišče CSD Ljubljana, Enoti Vrhnika, kot tožnikovemu skrbniku in s tem zakonitemu zastopniku v tem sodnem postopku, poslalo zadevno tožnikovo vlogo in ga pozvalo, naj se v roku 30 dni izjavi, ali jo odobrava kot tožbo in predlog za oprostitev plačila sodnih taks. CSD Ljubljana, Enota Vrhnika, se je na poziv odzval z vlogo, št. 1221-49/2014-VRHNI/1184 z dne 4. 9. 2024, dopolnjeno z vlogo, št. 1221-49/2014-VRHNI/1190 z dne 12. 9. 2024, v kateri je izjavil, da ne odobrava tožnikove vloge.

7Tožnik je torej pravdno nesposobna oseba, ki sama ne more veljavno opravljati dejanj v sodnih postopkih, tožnikov skrbnik pa njegove vloge ni odobril. Kot izhaja iz že povedanega, oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sama opravljati dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Pravdno nesposobna oseba torej ne more sama veljavno vložiti tožbe. Tudi poimenovanje vloge, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, kot tožbe, ne more imeti za posledico, da bi bilo takšno vlogo treba nadalje procesno obravnavati kot tožbo (tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015 in X Ips 193/2017). Smiselno enako velja tudi glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks.

8Zaradi vsega navedenega je sodišče, v okviru predhodnega preizkusa tožnikove vloge, ob uporabi tretjega odstavka 128. člena ZPP v povezavi z 78. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Ob tem dodaja, da iz že navedenih razlogov v nadaljevanju tudi ne bo upoštevalo morebitnih drugih v tem upravnem sporu dospelih tožnikovih vlog (ne glede na njihovo naravo in poimenovanje), saj mora šteti, da so te vloge brez pravnega učinka.

9Sklepno sodišče pojasnjuje, da glede na zgornjo obrazložitev obveznost plačila sodne takse za tožbo v konkretnem primeru ni nastala, saj lahko nastane le ob vložitvi vloge, ki ima pravni učinek tožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).