VSL Sklep II Cp 1305/2024

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka zavrnilo tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja na nepremičninah ID znak: parcela ... 714/2 in ... 717/2, v točki II izreka je tožencema v bodoče prepovedalo parkirati vozila, postavljati kakršnekoli pregrade, ovire, premičnine in katerakoli druga podobna dejanja na nepremičninah ID znak parcela ... 714/2, parcela ... 717/2 in parcela .... 718 (le na delu parcele, ki je pot), s katerimi bi na kakršenkoli način preprečevali ali ovirali dostop tožniku do nepremičnine ID znak: parcela ... 713/2. V točki III izreka je prepovedni tožbeni zahtevek zavrnilo v delu, ki se nanaša na tisti del zemljišča parcele ... 718, ki v naravi ni pot. V točki IV izreka je ugovoru zoper sklep o začasni odredbi delno ugodilo in sklep o začasni odredbi razveljavilo v točki I izreka in predlog v tem delu zavrnilo in v IV. točki izreka, kolikor se ta nanaša na obveznost iz razveljavljene I. točke začasne odredbe, ter spremenilo v točki II izreka v delu, ki se nanaša na nepremičnino parcelo ... 718 tako, da velja le za tisti del parcele ... 718, ki je v naravi pot. V preostalem delu je ugovor zavrnilo. Predlog tožencev za izrek denarne kazni tožniku je zavrnilo (točka V izreka) in odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka (točka VI izreka).

2Zoper ta sklep v točkah II., IV. (v delu, kjer se ugovor zavrne) in V. izreka se pritožujeta toženca iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in razveljavi sklep o začasni odredbi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče napačno odločilo, da je v predmetnem postopku na spornem zemljišču dopustno posestno varstvo. Ni upoštevalo stanja lastništva predmetnih nepremičnin v času odločanja. Iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige za parcelo .... 717/2 in parcelo .... 714/2 je razvidno, da je bila v času odločanja sodišča kot lastnica že vknjižena Občina Radovljica, do ene polovice. Vknjižba lastninske pravice pod DN .../2023 z začetkom učinkovanja dne 21.11.2023 je bila izvedena na podlagi Aneksa k menjalni pogodbi namesto razlastitve. V konkretnem primeru ne velja zasebnopravni režim, ki bi tožniku zagotavljal posestno varstvo, temveč gre za pot javnega značaja. Toženca imata skupaj z Občino Radovljica solastnino na nerazdeljeni stvari, zato ni mogoče razmejiti, ali naj bi do zatrjevanega motilnega ravnanja prišlo na delu zemljišč, za katerega naj bi veljal zasebnopravni režim (last tožencev), ali na delu, kjer gre za javnopravni režim (last Občine Radovljica). Kljub razveljavitvi Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Radovljica v delu, ki poteka po zemljiščih v (so)lasti tožencev, so navedena zemljišča še vedno obravnavana kot javna občinska cestna infrastruktura (glej izpis GURS), po kateri poteka kategorizirana pot JP 848231. Javni značaj pa nenazadnje izkazuje tudi služnostna pravica rekonstrukcije, vzdrževanja in upravljanja javne infrastrukture javna cesta, vknjižena pri parceli ... 718 v korist Občine Radovljica.

3Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe glede vknjižbe lastninske pravice pod Dn .../2023 z začetkom učinkovanja dne 21.11.2023, ki je bila izvedena na podlagi Aneksa k menjalni pogodbi namesto razlastitve 47803-14/2018 z dne 25.10.2023, nedopustna pritožbena novota (1. odst. 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), prav tako vsi pritožbi priloženi dokazi. Zadnji narok za glavno obravnavo v navedeni zadevi je bil 12.12.2023, pa toženca teh dejstev nista navajala, prav tako nista predložila dokazov v zvezi s temi dejstvi. V pritožbi ne pojasnita, zakaj brez svoje krivde tega nista mogla storiti že v postopku na prvi stopnji (286. člen ZPP). Tudi sicer pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da cesta kljub temu, če je razglašena za kategorizirano javno cesto, ni javno dobro, če del nepremičnine, po kateri cesta teče, še ni razlaščen. Ustavno sodišče je obravnavalo številne zadeve, v katerih so bili izpodbijani občinski predpisi o kategorizaciji javnih cest; v njih je sprejelo vsebinsko enake odločitve in stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila.¹ Toženca v pritožbi sama navajata, da sta še vedno solastnika parcel ... 717/2 in ... 714/2, pri parceli ... 718 pa je v celoti vknjižen kot lastnik drugi toženec. Do razlastitve očitno še ni prišlo. Tako na spornih parcelah še vedno velja zasebnopravni režim in ne gre za javno dobro, kjer posestno varstvo ni mogoče. Ker gre za solastnino, pa tudi ni mogoče govoriti o tem, kateri del parcele je od občine in kateri od tožencev. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje glede parcele ... 718, pa vknjižena služnostna pravica rekonstrukcije, vzdrževanja in upravljanja javne infrastrukture ne pomeni, da gre za javno dobro.

6Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožencev zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Posledično je pravilna tudi odločitev o ugovoru zoper začasno odredbo.

7Toženca sama krijeta svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo nista uspela (1. odst. 154. člena ZPP in 1. odst. 165. člena ZPP), prav tako tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni bistveno prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (1. odst. 155. člena ZPP).

¹ Razvoj ustavnosodne prakse je pojasnjen v zadevi U-I-295/12