VSC Sodba Cp 415/2023

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v točkah II, III, IV in V izreka v razmerju do drugotoženca potrdi.

II. Drugotoženi sam nosi svoje pritožbene stroške, mora pa v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnikoma njune stroške odgovora na pritožbo v višini 388,25 EUR.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

- pod točko I izreka zavrnilo zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala od tožencev, da nerazdelno v roku 15 dni odstranita del ostrešja - vetrno obrobo na stavbi št. 1053 k. o. ..., ki sega najmanj 7 cm v zračni prostor nepremičnine k. o. ... parcela 906/46 (ID ...), in da v istem roku vzpostavita prvotno dejansko stanje na zadnje navedeni nepremičnini, tako da ob odstranitvi dela ostrešja - vetrne obrobe na severni strani hiše - stavbe št. 1053 k. o. ..., ki sega na nepremičnino tožečih strank k. o. ... parcela 906/46 izgradita ostrešje, ki bo potekalo v vodoravni liniji že obstoječe strehe na hiši - stavbi št. 1053 k. o. ...; in

- pod točko II izreka ugodilo zahtevku in tožencema naložilo, da sta dolžna nerazdelno v roku 15 dni odstraniti del nadstreška na jugozahodni strani hiše, ki je spojen na stavbo št. 1053 k. o. ..., in sicer v delu, ki sega v pasu, širokem najmanj 20 cm, v zračni prostor nepremičnine katastrska občina ... parcela 906/46 (ID ...).

Pod točkami III do V izreka je odločilo o pravdnih stroških, in sicer je:

- tožencema naložilo v nerazdelno plačilo 1.013,24 EUR stroškov tožnikov na račun njune pooblaščenke in plačilo 262,14 EUR stroškov v korist Republike Slovenije (RS),

- tožnikoma naložilo v nerazdelno plačilo 584,34 EUR stroškov tožencev na račun njunega pooblaščenca in plačilo 109,8 EUR stroškov v korist RS, in

- tožencema naložilo v plačilo 202,50 EUR na račun sodnih taks,

v primeru zamude vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se pravočasno pritožuje drugotoženi (v nadaljevanju tudi pritožnik) po pooblaščencu. Sodbo izpodbija v točkah II, III, IV in V izreka, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku člena 338 Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni, tako da zahtevek v celoti zavrne oz. podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopnemu sodišču, vse z naložitvijo vseh pravdnih stroškov tožeči stranki v plačilo.

Uveljavlja pritožbeni razlog absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, povezanih s pravnim standardom vznemirjanja lastninske pravice. Prvostopno sodišče bi glede na obrazložitev, da je zakonski pojem vznemirjanja pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija, in ga mora glede na trditve tožeče stranke in ugotovljeno dejansko stanje v okoliščinah konkretnega primera napolniti sodišče, moralo navesti razloge, iz katerih bi bilo mogoče izluščiti, zakaj nadstrešek, ki naj bi segal 20 cm v zračni prostor nepremičnine last tožečih strank, pomeni vznemirjanje lastninske pravice tožnikov. Tega ni storilo, pa tudi sicer takšen nadstrešek ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, ker z njim v ničemer niso okrnjena lastninska upravičenja tožnikov na njuni nepremičnini; tožnika zaradi nadstreška v ničemer nista ovirana ali onemogočena v hasnovanju svoje nepremičnine. Osem let po izgradnji nadstreška in po prekritju strehe zahtevana odstranitev dela strehe kaže na zlorabo pravic tožnikov, še zlasti, ker četudi bi nadstrešek segal v zračni prostor njune nepremičnine, ne bi bila v ničemer prikrajšanja v svojih pravicah na podlagi lastnine.

Pritožbeni razlog po 14. točki je podan tudi zaradi nasprotja med izrekom in razlogi sodbe. V točki 15 obrazložitve je sodišče nanizalo razloge o ugoditvi zahtevku na odstranitev dela nadstreška, ki sega v pasu 20 cm v zračni prostor nepremičnine tožnikov, čeprav je v točki II izreka razsodilo, da sta toženca dolžna odstraniti del nadstreška, ki sega v pasu, širokem najmanj 20 cm, v zračni prostor nepremičnine last tožnikov. Sodba nima razlogov, zakaj sta toženca dolžna odstraniti del nadstreška najmanj v pasu 20 cm, je pa zaradi uporabe izraza " najmanj " sodba tudi neizvršljiva, saj je jasno, da več kot 20 cm, koliko več pa ne, čeprav je iz razlogov sodbe ugotoviti, da sodišče (sicer zmotno) meni, da sega v prostor ne več in ne manj kot 20 cm.

Prvostopno sodišče nadalje ni ugotavljalo mejne linije in nato tudi ni navedlo razlogov, povezanih s potekom meje med nepremičninama, to je razlogov, na podlagi katerih je štelo, da nadstrešek toženih strank sega, če sploh, oz. da sega prav 20 cm v zračni prostor nepremičnine, last tožečih strank. Izvedensko mnenje izvedenca A. A., na katerega se je oprlo sodišče, se ne ukvarja s potekom meje med nepremičninama, zato sodišče ni moglo ugotoviti, da nadstrešek toženih strank sega v zračni prostor nepremičnine tožnikov.

Nelogična in pritožbeno nepreverljiva je ugotovitev, povezana z vsebino lokacijske informacije MOC glede pogojev gradnje nadstreškov, glede na to, da je bila streha prekrita in izgrajen nadstrešek v letu 2013, lokacijska informacija MOC pa je bila izdana 14. 4. 2014. Sodišče je uveljavilo retroaktivnost lokacijske informacije, ker se pogoji iz leta 2014 ne morejo raztezati na gradnjo, izvedeno v letu 2013, pri čemer je iz lokacijske informacije v točki 3 razvidno, da je bila izdana tudi na podlagi Izvedbenega načrta; Zazidalni načrt ... (sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 12/14).

3Tožnika v odgovoru na pritožbo obrazloženo zavračata pritožbene navedbe in pritrjujeta zaključkom sodišča prve stopnje; predlagata zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje,¹ ki jo izpodbija le drugotoženi, preizkusilo v pritožbeno izpodbijanem delu (ugodilni del odločitve v točkah II do V izreka) in v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi tožene stranke, ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z 2. odstavkom 339. člena istega zakona) in glede pravilne uporabe materialnega prava (člen 341 ZPP).

6Ob postavljenih tožbenih trditvah je sodišče prve stopnje kot pravno podlago za presojo (ne)utemeljenosti postavljenega tožbenega zahtevka pravilno uporabilo določbo 99. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki ureja pravno varstvo v primeru protipravnega vznemirjanja lastnika ali domnevnega lastnika s strani tretjega, in sicer kako drugače, ne z odvzemom stvari. Pravilno je povzelo vsa pravno pomembna dejstva v obravnavanem sporu in ob pravilnem materialno pravnem izhodišču tudi pravilno zaključilo, da sta toženca z izgradnjo nadstreška brez soglasja tožnikov in protipravno posegla v zračni prostor nepremičnine slednjih za 20 cm in ju s tem protipravno vznemirjala v lastninski pravici, zaradi česar jima je naložilo odstranitev dela nadstreška, ki sega v pasu 20 cm v zračni prostor nepremičnine tožnikov.

7Pritožbeno sodišče ob preizkusu očitkov, ki se nanašajo na postopkovne kršitve, ugotavlja, da izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih in je zmožna preizkusa. Drugotoženi zato neutemeljeno pritožbeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem, ko je prvostopno sodišče v 15. točki obrazložitve na podlagi izvedenega dokaznega postopka, vključno s pridobljenim izvedenskim mnenjem izvedenca A. A., katerega oceni je v celoti sledilo, zaključilo, da zunanji zahodni rob strehe oz. previsni del strehe nadstreška sega v zračni prostor nepremičnine tožnikov za 20 cm, kot tudi, da tožnika soglasja za njegovo postavitev nista dala, s čimer je bilo za 20 cm poseženo v zračni prostor nepremičnine tožnikov, je pravilno zapolnilo in obrazložilo pravni standard vznemirjanja. S tem, ko sta tožnika med postopkom pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da sta toženca samostojni nadstrešek, za katerega sama nikoli nista dala soglasja, umestila v zračni prostor njune nepremičnine, s čimer sta neupravičeno in protipravno posegla v njuno nepremičnino, sta smiselno zatrjevala onemogočeno uživanje in uporabo tega dela njune nepremičnine na najobsežnejši način. Glede na vsebino lastninske pravice, ki daje lastniku lastninskopravna upravičenja, in je opredeljena v 37. členu SPZ, upoštevaje, da drugotoženi niti ni zatrjeval obstoja stvarne ali obligacijske pravice na nepremičnini tožnikov, ki bi mu dajala pravico do vznemirjanja, je tudi zaključek o protipravnosti pravilen, medtem ko se je sodišče na lokacijsko informacijo² sklicevalo le kot na dodaten razlog. Pritožbena navedba o zlorabi pravic tožnikov, ki sta pravno varstvo zahtevala šele osem let po izgradnji nadstreška, ki ju v ničemer ne ovira, predstavlja lastno stališče pritožnika, za katerega v dokaznem postopku ni podlage, kar velja tudi za pritožbeno trditev, da nadstrešek, ki naj bi segal 20 cm v zračni prostor nepremičnine tožnikov ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, ker naj bi lastninska upravičenja tožnikov ne bila v ničemer okrnjena.

8Kot to izhaja iz točke 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je bila meja med nepremičninama pravdnih strank, določena v nepravdnem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa, tako da poteka na severni strani od točke J do D, po zunanjem delu škarpe, ki se nahaja na nepremičnini tožnikov, nato pa ta poteka po stičišču obeh stavb, in sicer po zunanjih stenah obeh stavb od točke D do G, na južni strani pa se nadaljuje po obstoječi ograji od točke G do I. Nesporna dejstva niso predmet dokazovanja (prvi odstavek 214. člena ZPP), medtem ko drugotoženi na izvedensko mnenje izvedenca A. A.,³ na katerega se je sodišče prve stopnje oprlo, ko je v točki 15 obrazložitve presojalo obstoj in obseg posega, za katerega sta tožnika trdila, da zanju prestavlja vznemirjanje, ni imel pripomb. Zato ne more uspeti s pritožbeno navedbo o v sodbi neobstoječih razlogih glede seganja nadstreška v zračni prostor nad nepremičnino tožnikov, niti z nadaljnjo, da se izvedenec ni ukvarjal s potekom meje med nepremičninama, zaradi česar sodišču v pritožbi tudi povsem neutemeljeno očita, da ni moglo ugotoviti, da nadstrešek sega prav 20 cm v zračni prostor nepremičnine tožnikov.

9Prav tako ni podan pritožbeno uveljavljani razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi zatrjevanega nasprotja med izrekom sodbe in njenimi razlogi. Izrek v točki II sodbe, po katerem sta toženca dolžna odstraniti del nadstreška, ki sega v zračni prostor nepremičnine last tožnikov v pasu, širokem najmanj 20 cm, ni v nasprotju z ugotovitvijo iz 15. točke obrazložitve, da sega nadstrešek 20 cm v zračni prostor nepremičnine last tožnikov. Namen zagotavljanja varstva v pravdnem postopku je namreč v prenehanju ugotovljenega vznemirjanja po določbah stvarnopravne zakonodaje, zato je, da se po sodišču ugotovljeno vznemirjanje tudi odpravi, pravilna odločitev glede odstranitve dela nadstreška v pasu, širokem najmanj 20 cm, s čimer pa tako oblikovani izrek ne posega v zahteve predpisov z upravnega, gradbenega ali kakšnega drugega področja ter omogoča tožencema tudi njihovo spoštovanje. Izreku v obravnavanem primeru ni moč očitati neizvršljivosti.

10Prav tako ni utemeljen očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ga pritožbeno ni mogoče preizkusiti. Pritožnik ga namreč vsebinsko z ničemer ne konkretizira, tudi sicer pa o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se o njih navaja v razlogih sodbe o vsebini listin oz. zapisnikov o izvedbi dokazov, in med samimi temi listinami oz. zapisniki. Nestrinjanje z dokazno oceno sodišča citirane procesne kršitve ne predstavlja.

11Ob pravilno uporabljenem materialnem pravu ter popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju se pritožbene navedbe izkažejo za neutemeljene. Sodišče druge stopnje med pritožbenim preizkusom izpodbijanih delov sodbe sodišča prve stopnje v razmerju do drugotoženca tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Obrazložene stroškovne odločitve pod točkami III do V izreka pritožba vsebinsko ne izpodbija; ta je glede na delni uspeh vsake od pravdnih strank pravilno oprta na drugi odstavek 154. člena ZPP, glede odmerjenih potrebnih pravdnih stroškov in načina plačila pa na določbo 155. člen ZPP in določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

12Pritožba drugotoženega glede na obrazloženo ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih v razmerju do drugotoženca (353. člen ZPP).

13Drugotoženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).

14Mora pa drugotoženec tožnikoma povrniti njune potrebne stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP), ki je bil vsebinski in ga sodišče šteje za potreben strošek. Tožeča stranka je po določbah Odvetniške tarife (Ur. l. RS 2/2015 s spremembami; nazadnje Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife; OT) upravičena do nagrade za sestavo odgovora na pritožbo v višini 500 priglašenih odvetniških točk (tar. št. 19/2 v zvezi s tar. št. 22/1 - pravna sredstva), za prejem sklepa s poročilom stranki v višini 20 namesto 50 priglašenih točk (točka 4 tar. št. 39), za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT in za 22 % DDV po 12. členu OT, kar skupno, upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR), znaša 388,25 EUR. Sodišče priglašenih stroškov branja pritožbe v višini 50 odvetniških točk ni priznalo, ker ne gre za samostojno postavko, temveč za postavko, zajeto v že priznani postavki za vloženo pritožbo. Znesek je drugotoženi tožnikoma dolžan povrniti na način in v rokih, kot izhaja iz izreka.

¹ Določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
² Ki sicer temelji na predpisih, katerih veljavnosti v času pred posegom - v letu 2013 (glej uvod lokacijske informacije; A27) pritožba ne oporeka.
³ Iz katerega med drugim izhaja način ugotavljanja meritev ob ogledu in rezultat, da zunanji rob strehe nadstreška sega v zračni prostor nepremičnine tožečih strank za 20 cm, opremljen tudi s fotografijo (stran 8 izvedenskega mnenja; l. št. 89).