VSL Sklep IV Cpg 222/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je v sodnem registru pri subjektu vpisa ZAVAROVALNICA A., d. d. izbrisalo člana organa nadzora B. B. z dnem 10. 1. 2024.

2B. B. je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Subjekt vpisa je na pritožbo odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v sodnem registru pri subjektu vpisa ZAVAROVALNICA A., d. d. (v nadaljevanju Zavarovalnica A., d. d.) izbrisalo člana nadzornega sveta B. B., na podlagi odločbe AGENCIJE ZA ZAVAROVALNI NADZOR o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice št.... z dne 10. 1. 2024.

6B. B. se z izbrisom ne strinja in v pritožbi navaja:

- da je bil izvoljen za člana nadzornega sveta s strani sveta delavcev in vpisan v sodni register kot član nadzornega sveta Zavarovalnice A., d. d.;

- da je izpodbijani sklep neobrazložen, kar predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1);

- da registrsko sodišče, ko je odločalo o predlogu za vpis, ni presojalo, ali so podane vse materialnopravne predpostavke za dovolitev predlaganega vpisa iz 1. do 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg, med drugim, ali so bile listine, ki so bile podlaga za predlagani vpis, izdane v predpisanem postopku;

- da je v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) svet delavcev edini organ, ki lahko imenuje in tudi odpokliče delavskega predstavnika organa nadzora;

- da je AGENCIJA ZA ZAVAROVALNI NADZOR (v nadaljevanju Agencija za zavarovalni nadzor; Agencija) kršila Ustavo RS, ki v 75. členu opredeljuje, da sodelujejo delavci pri upravljanju v gospodarskih družbah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, kar pomeni, da Ustava napotuje na ZSDU;

- da Agencija ni imela pristojnosti izdati odločbe o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta, ki je bil imenovan s strani predstavnikov sveta delavcev;

- da ZSDU določa načine in pogoje sodelovanja delavcev pri upravljanju gospodarskih družb ne glede na obliko lastnine, samostojnih podjetnikov posameznikov z najmanj 50 delavci in zadrug (1. člen ZSDU);

- da Agencija navaja, da je podlaga za odvzem dovoljenja 468. člen Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki določa, da Agencija začne postopke za odvzem dovoljenja, ki ga je izdala, Agencija pa B. B. ni izdala dovoljenja, zato mu ga ne more odzveti;

- da je presojanje usposobljenosti in primernosti članov nadzornega sveta zavarovalnice - predstavnikov delavcev, v avtonomni pristojnosti sveta delavcev zavarovalnice, kar izhaja iz določb šestega in sedmega odstavka 79. člena ZSDU, kar naj bi izhajalo tudi iz dikcije tretjega odstavka 54. člena ZZavar-1, navedeno stališče pa naj bi podpirala tudi pravna teorija;

- da je svet delavcev zavarovalnice izvedel interno ocenjevanje usposobljenosti in primernosti udeleženca za člana nadzornega sveta zavarovalnice tako, da je imenoval svojo volilno nominacijsko komisijo, ki je na podlagi zakonskih pogojev (ZGD-1 in ZZavar-1) ter notranjega akta "Politika o ocenjevanju usposobljenosti in primernosti članov uprave in nadzornega sveta Zavarovalnice A., d. d." izdelala oceno usposobljenosti in primernosti za več kandidatov za člane nadzornega sveta zavarovalnice - predstavnikov delavcev;

- da je sklicevanje Agencije za zavarovalni nadzor na določilo tretjega odstavka 19. člena Statuta zavarovalnice A., ki določa, da je za člana nadzornega sveta lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene z veljavno zakonodajo ter na tej podlagi sprejetim aktom ocenjevanja usposobljenosti in primernosti članov uprave in nadzornega sveta zavarovalnice, nepravilno, saj naj bi pravna teorija jasno in nedvoumno pojasnjevala in s tem potrjevala stališče udeleženca, da statut družbe ne more določiti dodatnih pogojev, ki naj bi jih za članstvo v nadzornem svetu morali izpolnjevati predstavniki delavcev, toliko manj pa naj bi statut družbe določil postopek preverjanja teh pogojev; oboje naj bi bilo v avtonomni pristojnosti sveta delavcev;

- da je bilo o pristojnosti glede imenovanja člana nadzornega sveta s strani delavcev že pravnomočno odločeno s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2023/36126 z dne 8. 11. 2023, s katerim je to odločilo, da je imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni organ v izključni pristojnosti sveta delavcev, ki samo ugotavlja primernost kandidata, sklep pa je bil pravnomočno potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 626/2023 z dne 1. 2. 2024.

Glede trditev, da je bilo o pristojnosti glede imenovanja člana nadzornega sveta s strani delavcev že pravnomočno odločeno

7Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom Srg 2023/36126 z dne 18. 10. 2023 pri subjektu vpisa v sodni register vpisalo novega člana nadzora B. B. S sklepom Srg 2023/36126 z dne 8. 11. 2023 pa je prej navedeni sklep z dne 18. 10. 2023 dopolnilo z obrazložitvijo, navedeno v tem sklepu (I. točka izreka) in v preostalem delu predlog subjekta vpisa za izdajo nadomestnega sklepa zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog subjekta vpisa za prekinitev postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da sklep o imenovanju B. B. za člana nadzornega sveta - predstavnika delavcev, ni sam po sebi v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralo. Zato je predlogu za njegov vpis v sodni register ugodilo. Ocenilo je, da ni na prvi pogled očitno, da B. B. ne bi izpolnjeval pogojev po ZZavar-1 oziroma da bi šlo za takšno hudo kršitev (javnega reda ali morale), ki bi narekovala ničnostno sankcijo, da pa vprašanje kršitve politike in dogovora, ki sta interna akta subjekta vpisa, presega okvir odločanja v registrskem postopku vpisa članov nadzornega sveta.

8Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu IV Cpg 626/2023 z dne 1. 2. 2024 pritrdilo registrskemu sodišču, da so bili pravilno izpeljani vsi postopki glede ocenjevanja primernosti predlagatelja in da ni iz procesnega gradiva v spisu na prvi pogled vidno, da bi bil navedeni sklep sprejet v nasprotju z ustavo in zakonom (ZZavar-1 in ZGD-1), da pa bi registrsko sodišče preseglo svoja pooblastila, če bi po vsebini presojalo oceno primernosti in usposobljenosti kandidatov, ki je bila pripravljena s strani volilno nominacijske komisije sveta delavcev subjekta vpisa, kot tudi, da bi vsebinska presoja primernosti in usposobljenosti predlagatelja presegala dolžnost registrskega sodišča v zvezi z ugotavljanjem morebitne ničnosti sklepa sveta delavcev. Pojasnilo je, da preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvolitev članov nadzornega sveta poteka na več ravneh ter da mora v okviru svojih pristojnosti postopati tudi Agencija za zavarovalni nadzor v upravnem postopku, ko ugotavlja izpolnjevanje pogojev člana nadzornega sveta.

9Agencija za zavarovalni nadzor je postopek izpolnjevanja pogojev B. B. za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta subjekta vpisa tudi izvedla in ugotovila, da B. B. ne izpolnjuje pogojev za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta subjekta vpisa (zgoraj navedena odločba Agencije z dne 10. 1. 2024).

10Registrsko sodišče s sklepom z dne 8. 11. 2023, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 626/2023 z dne 1. 2. 2024, ni odločilo o primernosti in usposobljenosti B. B. za člana nadzornega sveta in se ni spuščalo v presojo, ali je vsebinsko pravilna odločitev sveta delavcev, saj bi navedeno preseglo okvir presoje registrskega sodišča. Ugotovilo je, da so bili pravilno izpeljani vsi postopki glede ocenjevanja primernosti predlagatelja. Ni pa odločilo, da Agencija za zavarovalni nadzor ne bi bila pristojna za presojo pogojev za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, predstavnika delavcev, po 67. členu ZZavar-1. Zato trditev pritožnika, da je bilo o pristojnosti glede imenovanja člana nadzornega sveta s strani delavcev pravnomočno odločeno, za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ni odločilna. Podlaga za vpis B. B. kot člana nadzornega sveta subjekta vpisa je bil sklep sveta delavcev, podlaga za njegov izbris iz sodnega registra kot člana nadzornega sveta subjekta vpisa, pa je odločba Agencije. Da bi se v tem registrskem postopku odločalo o nečem, o čemer je bilo že pravnomočno odločeno, torej ni mogoče zaključiti.

Glede očitane kršitve določb postopka

11Pritožnik navaja, da izpodbijani sklep ni obrazložen, kar naj bi predstavljalo kršitev v skladu s 343. a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja tudi v tem postopku (19. člen ZSReg in 42. člen ZNP-1). Ta naj bi določal, da morajo sodne odločbe vsebovati razloge, ki omogočajo strankam razumeti, zakaj je bila odločitev sprejeta. Ker izpodbijani sklep ni obrazložen, naj bi bila podana kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1.

12Po določbi četrtega odstavka 35. člena ZSReg mora biti sklep obrazložen, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Po potrebi je lahko sklep obrazložen tudi v drugih primerih.

13Ker je sodišče prve stopnje v danem primeru predlogu za vpis izbrisa B. B. kot člana nadzornega sveta subjekta vpisa ugodilo, pritožnik pa v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bil udeleženec postopka, sklepa v skladu z določbo četrtega odstavka 35. člena ZSReg ni obrazložilo. Očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1 ob povedanem ni podana.

Glede listine, ki je bila podlaga za izbris pritožnika kot člana nadzornega sveta subjekta vpisa iz sodnega registra

14Pritožnik očita registrskemu sodišču, da ni presojalo, ali so podane vse materialnopravne predpostavke za dovolitev predlaganega vpisa iz 1. do 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg. Navaja, da se ena od teh nanaša tudi na presojo, ali so bile listine, ki so bile podlaga za predlagani vpis, izdane v predpisanem postopku (3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Pritožnik trdi, da je izdana odločba Agencije za zavarovalni nadzor št. ... nezakonita, z njo pa naj bi Agencija tudi kršila Ustavo RS.

15Pravica do sodelovanja pri upravljanju v gospodarskih organizacijah je ena temeljnih pravic delavcev za doseganje ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela. Delavci na podlagi 75. člena Ustave RS sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. ZSDU v 2. in 3. členu določa načine sodelovanja delavcev pri upravljanju. V 3. členu določa, da pravice v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju uresničujejo delavci kot posamezniki ali kolektivno preko: sveta delavcev ali delavskega zaupnika, zbora delavcev in predstavnikov delavcev v organih družbe. Pritrditi je torej treba pritožniku, da ZSDU določa načine sodelovanja delavcev pri upravljanju. Pritožnik tudi pravilno povzema določbo 80. člena ZSDU, po kateri člani nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, zastopajo interese vseh delavcev v okviru pooblastil tega organa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zmotno pa je stališče pritožnika, da Agencija za zavarovalni nadzor nima pristojnosti izdati odločbe o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta, ki je bil imenovan s strani predstavnikov sveta delavcev.

16Agencija za zavarovalni nadzor članu nadzornega sveta zavarovalnice v skladu z določbo četrtega odstavka 67. člena ZZavar-1¹ prepove opravljati funkcijo, če član nadzornega sveta ob imenovanju ali po nastopu funkcije ne izpolnjuje pogojev iz 66. člena tega zakona ter prvega in drugega odstavka 67. člena ZZavar-1. Po določbi prvega odstavka 67. člena ZZavar-1 je za člana nadzornega sveta lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1) je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice, 2) ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, 3) nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja in 4) je oseba dobrega ugleda in integritete. Določbe ZZavar-1, ki veljajo za člane organov vodenja in nadzora, vključno s pogoji, določenimi v 57. in 67. členu tega zakona, po določbi tretjega odstavka 54. člena ZZavar-1 veljajo tudi za člane, ki so predstavniki delavcev.

17Agencija za zavarovalni nadzor je neodvisni regulatorni organ, ki nadzira slovenski zavarovalni trg. ZZavar-1 ji z namenom zagotavljanja strokovne usposobljenosti članov nadzornih svetov zavarovalnic podeljuje določene pristojnosti, med drugim pristojnost izdaje odločbe o prepovedi opravljanja funkcije, če ugotovi, da član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz 66. člena ter prvega in drugega odstavka 67. člena ZZavar-1. Da določbe 67. člena ZZavar-1 ne bi veljale za člane nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev² in da Agencija za zavarovalni nadzor očitno ne bi bila pristojna za izdajo odločbe o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta, ki je predstavnik delavcev, iz določb ZZavar-1 ni mogoče razbrati, niti to ne izhaja iz določb ZSDU in ustave niti iz stališč teorije,³ ki jih omenja pritožnik. S takšno ureditvijo pa še ni poseženo v pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju v gospodarskih družbah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa ZSDU.

18V skladu z določbo petega odstavka 67. člena ZZavar-1 se za odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice smiselno uporabljajo določbe 10.3.3. pododdelka ZZavar-1 o postopku za odvzem dovoljenja. Ker se torej določbe 468. člena ZZavar-1 uporablja le smiselno, je neutemeljen očitek, da Agencija B. B. ni izdala dovoljenja ter da ga zato tudi ne more odvzeti.

Glede dokončnosti in izvršljivosti odločbe Agencije z dne 10. 1. 2024

19Odločba Agencije za zavarovalni nadzor o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice je dokončna in izvršljiva. Odločbe Agencije za zavarovalni nadzor postanejo izvršljive v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 484. člena ZZavar-1). Odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je dokončna (prvi odstavek 224. člena Zakona o upravnem postopku - ZUP). Odločba prve stopnje pa postane izvršljiva: 1) ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena, 2) ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni vložena; 3) ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve; 4) ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke; 5) ko se stranki vroči odloča organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne ali sklep s katerim se pritožba zavrže (prvi in drugi odstavek 224. člena ZUP). Ker v skladu z določbo drugega odstavka 436. člena ZZavar-1 proti odločbam Agencije za zavarovalni nadzor ni pritožbe, je odločba postala izvršljiva (1. točka drugega odstavka 224. člena ZUP).

20Ker je torej odločba Agencije dokončna in izvršljiva, presoja pravilnosti izdane odločbe glede na načelo vezanosti sodišča na predhodne odločbe sodišča ali drugih organov, ki so bile izdane na podlagi delitve pristojnosti med organi, ne more biti predmet presoje v tem registrskem postopku. Odločba Agencije je izvršljiva, teorija in sodna praksa pa učinke odločb o predhodnem vprašanju vežeta na pravila o pravnomočnosti,⁴ pri čemer je učinek izvršljivosti treba upoštevati kot učinek pravnomočnosti.^5,6 Pritožbeno sodišče se glede na navedeno ne more opredeljevati do pritožnikovih trditev glede postopkovne in vsebinske (ne)pravilnosti izdane odločbe.

21Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena, očitek sodišču prve stopnje, da ni presojalo, ali so podane vse materialnopravne predpostavke za dovolitev predlaganega vpisa iz 1. do 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg, pa neutemeljen.

22Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, ta pa v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

23Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

24Izrek o stroških postopka temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg, po kateri vsak udeleženec postopka plača svoje stroške.

¹ Ta je bil dodan v 67. člen ZZavar-1 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1A; Uradni list RS št. 9 z dne 11. 2. 2019) in se uporablja od 26. 2. 2019 dalje.
² Prim. Odločba Ustavnega sodišča U-I-32/16 z dne 16. 11. 2017. V predlogu ZZavar-1 (EPA 2283-VII) z dne 13. 10. 2017 je bila sicer predlagana sprememba 67. člena ZZavar-1 tako, da določbe 67. člena ZZavar-1 ne bi veljale za člane nadzornega sveta, predstavnike delavcev, vendar pa predlagane spremembe v kasnejšem predlogu (EPA 0218-VIII) z dne 25. 10. 2018, ni zaslediti.
³ Gre za stališča, objavljena leta 2010.
⁴ Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 129.
⁵ Prav tam, stran 130, opomba 356.
⁶ Tudi v skladu z določbo 152. člena ZUP se postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna. Po stališču, zavzetem v teoriji, se postopek nadaljuje šele po pravnomočnosti odločbe, kadar področni zakon veže izvršljivost na pravnomočnost (npr. v gradbenih zadevah po četrtem in povezanih členih Gradbenega zakona; tako Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP, Ur. list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, druga knjiga, stran 155).