468. člen ZZavar-1

Agencija za zavarovalni nadzor je neodvisni regulatorni organ, ki nadzira slovenski zavarovalni trg. ZZavar-1 ji z namenom zagotavljanja strokovne usposobljenosti članov nadzornih svetov zavarovalnic podeljuje določene pristojnosti, med drugim pristojnost izdaje odločbe o prepovedi opravljanja funkcije, če ugotovi, da član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz 66. člena ter prvega in drugega odstavka 67. člena ZZavar-1.

Odločba Agencije za zavarovalni nadzor, ki je edina pristojna sprejeti odločitev o odvzemu dovoljenja zavarovalnemu zastopniku, mora biti izdana v skladu z določili 439. in 472. člena ZZavar-1 v zvezi z 214. členom ZUP. Tako ni dopustno, da se organ odločanja v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj sklicuje na ugotovitve prijaviteljice in povzema izjave prič (to je dopustno v prvi fazi postopka, torej v odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja), ki jih sam ni nikoli zaslišal, še manj pa stranki postopka omogočil soočenje z obremenilnimi pričami, zaradi česar gre tudi v tem delu postopka za kršitev pravil postopka in določil ZUP.

Tožnik je na zahtevkih za predujme neupravičeno uporabil šifro zavarovalnega zastopnika B. B. in njegov podpis, da je z zavajanjem zlorabil zaupanje zavarovalcev C. C. in D. D. in E. E. s podajanjem nepopolnih informacij glede vlaganja zahtevkov za predujem ter glede spremembe na zavarovalnih policah ter glede sklepanja novih zavarovalnih polic z namenom neupravičene pridobitve dodatnih provizij za sklenjene police ter Zavarovalnici izročal dokumentacijo z neresničnimi podatki. Z navedenim ravnanjem je kršil načelo vestnosti in poštenja in ravnal v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ter kršil načelo zaupanja in zaščite pravic in koristi strank, posredoval netočne podatke o vsebini zavarovalne pogodbe in s tem nedopustno ravnal, pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe strankam ni dal točnih podatkov in natančnih pojasnil ter s tem kršil informiranost strank. Ker so se kršitve navedenih dobrih poslovnih običajev ponavljale v daljšem časovnem obdobju, je s tem podana hujša kršitev dobrih poslovnih običajev.

Z začetkom postopka osebnega stečaja se na podlagi 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov, kar pomeni, da oseba nad katero je začet stečajni postopek ima omejeno poslovno sposobnost in ne more sklepati pogodb/poslov v imenu in za račun drugih. Oseba, ki je v postopku osebnega stečaja, ne sme razpolagati niti s svojim lastnim premoženjem, zato tudi ne more sklepati pogodb v imenu in za račun drugih. Posli zavarovalnega zastopanja pa so zlasti sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice, aktivnosti v zvezi s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe in pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, zlasti pri reševanju zahtevkov do zavarovalnice