UPRS Sodba I U 1241/2022-17

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovni zahtevek tožnika se zavrne.

1Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju toženka), je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlogu odvetnika A. A. za odmero nagrade in stroškov za opravljeno pravno pomoč po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 406/2022 z dne 14. 7. 2022 delno ugodi in se izvajalcu brezplačne pravne pomoči prizna znesek v višini 1.132,39 EUR, v presežku pa se predlog kot neutemeljen zavrne (I. točka izreka), priznani znesek pa bo nakazan na transakcijski račun odvetnika A. A., in sicer 30. dan po pravnomočnosti sklepa ob izstavljenem računu oziroma 30 dni po prejemu računa, ki ga izvajalec brezplačne pravne pomoči izstavi po pravnomočnosti sklepa (II. točka izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila z odločbo Bpp 406/2022 z dne 14. 7. 2022 prosilcu B. B. od dne 7. 7. 2022 dalje dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji (konkretno v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 37695/2020 z dne 7. 7. 2022) v kazenskem postopku I K 37695/2020, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A. A., ki je po opravljeni storitvi dne 27. 7. 2022 strokovni službi za brezplačno pravno pomoč zaradi obračuna storitev brezplačne pravne pomoči predložil izpolnjeno napotnico. Organ je priznal stroške za naslednje priglašene odvetniške storitve: zagovor upravičenca na naroku za glavno obravnavo dne 7. 7. 2022, porabljeni čas med zastopanjem na naroku za glavno obravnavo dne 7. 7. 2022, odsotnost iz pisarne v času potovanja na narok za glavno obravnavo dne 7. 7. 2022, sestavo pritožbe z dne 7. 7. 2022, sestavo predloga za taksno oprostitev z dne 12. 7. 2022, sestavo pritožbe z dne 12. 7. 2022 in sestavo pritožbe z dne 26. 7. 2022. V celoti pa je organ, v skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zavrnil priglašene stroške za storitve uvodnega posveta s stranko, pregleda listin in dokumentacije ter sestavo predlogov za izdajo dovolilnice z dne 24. 6. 2022 in 5. 7. 2022, torej storitve, opravljene pred dnem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 6. 7. 2022. V celoti je organ zavrnil tudi priglašene stroške za obiske upravičenca v priporu dne 1. 7. 2022, dne 6. 7. 2022 in dne 17. 7. 2022, saj jih skladno z uvodnim stavkom tar. št. 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ni moč šteti za samostojne storitve, ki bi jih bilo mogoče posebej priznati in obračunati, oziroma je strošek za te storitve vključen v strošek za opravo neposredno povezanih storitev, t.j. zagovor upravičenca in sestavo vlog, poleg tega pa tako pogosto posvetovanje z upravičencem, ki je pravni laik, za učinkovit zagovor niti ni potrebno oziroma priložnostno obiskovanje upravičenca z nekajdnevnim časovnim razmakom ne sodi v okvir dodeljene brezplačne pravne pomoči, uvodni sestanek z upravičencem, ki se lahko šteje kot samostojna storitev, pa je bil opravljen že pred dnem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ je posledično v celoti zavrnil tudi vse na priglašene obiske nanašajoče se priglašene stroške odsotnosti iz pisarne in kilometrine. Organ je tako priznal stroške v višini 1465 točk, kar upoštevajoč vrednost točke v višini 0,60 EUR, znaša 879,00 EUR. Priznal je še izdatke za stranko v višini 14,79 EUR ter kilometrino za potovanje na narok za glavno obravnavo dne 7. 7. 2022 v višini 34,40 EUR. Skupno tako upravičeni stroški izvajalca brezplačne pravne pomoči znašajo 928,19 EUR, kar vse povečano za 22 % DDV, skupaj znaša 1.132,39 EUR.

2Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri v bistvenem navaja, da je stališče na katerega se je glede zavrnitve priglašenih stroškov postavila toženka nesprejemljivo in pomeni nevarnost za kazenski postopek. Predmet tožbe sta obiska zagovornika v priporu dne 6. 7. 2022 in 17. 7. 2022, ter s tem povezani stroški. Upravičenec, ki je tuj državljan, je v priporu, kar pomeni, da ne more sam priti v pisarno tožnika, in je bil tožnik kot zagovornik dolžan za ustrezno izvajanje pravne pomoči zagovora priti k stranki v pripor. Vsi obiski so bili potrebni za zagovor oz. podajo pritožbe. Glavna obravnava je bila razpisana za dne 7. 7. 2022 in zagovornik je bil dan pred glavno obravnavo pri upravičencu v priporu. Od zagovornika se pričakuje, da bo pred obravnavo pri stranki, ki je v priporu, da se pogovorita glede glavne obravnave, tako glede zagovora, predlaganja dokazov, kot tudi glede samega postopka. Upravičenec je tuj državljan in ne pozna pravnega reda v Sloveniji. Ker upravičenec ni pravni strokovnjak, je bilo potrebno, da se ga večkrat obišče. Četudi je bil tožnik dne 1. 7. 2022 že na obisku pri upravičencu, to ne pomeni, da obisk pred glavno obravnavo ni bil potreben oz. da je šlo za priložnosten obisk. Toženka tudi ne pojasni, kaj sploh misli s priložnostnim obiskom. V kolikor zagovornik ne obišče stranke v priporu in se z njo pogovori, ji ne more nuditi ustreznega pravnega zastopanja oz. zagovora in bi s tem kršil svojo dolžnost zagovornika. Vsaka stranka, ki je v priporu, ima pravico, da jo obišče zagovornik pred glavno obravnavo, da se pogovorita glede zastopanja na naroku in je tožnik pri tem le opravljal svojo dolžnost zagovornika. Zakon o kazenskem postopku določa, da kadar je stranka v priporu tekom kazenskega postopka, mora ves čas imeti zagovornika, ki pa je dolžan opraviti svojo nalogo kot zagovornik, torej tudi z obiskom stranke v priporu. V primeru, kot je konkretni, ko gre za tujega državljana, ki ne govori slovenskega jezika, ampak le nekaj osnov angleškega, je sporazumevanje težje in takšne komunikacije po telefonu niti ni mogoče izvesti. Obisk v priporu dne 17. 7. 2022 pa je bil obisk pred vložitvijo pritožbe, kajti upravičenec je želel, da ga tožnik obišče v priporu, ko je prejel sodbo. Upravičencu je bilo potrebno obrazložiti, kaj pomeni sodba in kako naprej glede pritožbe oz. glede nadaljevanja postopka. Tudi v tem primeru je potrebno upoštevati, da upravičenec ne govori slovenskega jezika in je bilo potrebno, da se je tožnik z njim v priporu osebno sestal, upravičenec pa tudi ni slovenski državljan in mu ni poznan naš pravni red, kako poteka pritožbeni postopek. Odločitev toženke, da tožniku ne prizna priglašenih stroškov za obisk upravičenca v priporu in priglašenih stroškov kilometrine, je napačna. Za toženko ni sporno, da je tožnik te obiske upravičenca v priporu opravil. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani sklep v zavrnilnem delu I. točke izreka odpravi ter pošlje toženki v ponovno odločanje, in da toženki naloži v plačilo priglašene stroške tožnika.

3Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je predložila upravni spis.

4Stranka z interesom B. B. odgovora na tožbo ni podal.

5Tožba ni utemeljena.

6Predmet upravnega spora je sklep toženke, s katerim je tožniku kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči zavrnila priglašeno nagrado in stroške za opravljeno pravno pomoč.

7V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožnik z odločbo toženke, št. Bpp 406/2022 z dne 14. 7. 2022, določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči, da je storitve opravil in, da je pravočasno priglasil nastale stroške. Tožnik pa ugovarja zavrnjenim nagradam za obiska upravičenca v priporu 6. 7. 2022 in 17. 7. 2022, ter zavrnjenim stroškom kilometrine za ta dva obiska.

8Na podlagi šestega odstavka 30. člena ZBPP, je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi, in v obsegu dodeljene BPP. Po osmem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči in ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči. Napotnica mora, med drugim, vsebovati obliko in obseg odobrene pravne pomoči, vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal, skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči, obračun stroškov in posamezne zneske, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti. Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Po petem odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadel po OT.

9V obravnavani zadevi je med strankama najprej sporna odločitev, ki se nanaša na zavrnitev povrnitve stroškov za opravila po tar. št. 39 OT. Toženka je priglašene stroške zavrnila iz razloga, ker so navedena opravila že zajeta v nagradi za zagovor upravičenca in sestavo vlog in jih zato ni mogoče šteti kot samostojna opravila, s čimer se tožnik ne strinja.

10V zvezi s sporno odločitvijo o nepriznanju nagrade za obiska upravičenca v priporu 6. 7. 2022 in 17. 7. 2022, sodišče ugotavlja, da navedena opravila ne predstavljajo opravil, ki bi se lahko točkovala po tar. št. 39 OT. V skladu s tarifno številko 39 OT lahko namreč odvetnik obračuna posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za preglede spisov, listin in druge dokumentacije le takrat, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. V skladu s tem se nagrade za posvete, mnenja, pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih odvetnik opravi zato, da lahko sestavi vlogo, ali da se pripravi za udeležbo na naroku, ne obračuna in prizna posebej, ampak je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je podatke oziroma listine nato uporabil. Pojem "samostojnosti" lahko pomeni le, da take storitve po vsebini niso vezane na opravljanje kakšne od storitev, ki so ovrednotene v drugih tarifnih številkah oziroma niso odvisne od dogajanja v teh zadevah. Posvet s stranko, pregled spisov ter pošiljanje elektronskih sporočil, ki jih odvetnik sestavi v konkretni zadevi, v kateri zastopa svojo stranko, tako očitno niso samostojne storitve, saj so tako po vsebini, kot po potrebi za njihovo sestavo, neločljivo vezani na to zadevo.

11S tem v zvezi je zato toženka v izpodbijanem aktu pravilno opredelila, da obiskov upravičenca v priporu dne 1. 7. 2022, dne 6. 7. 2022 in dne 17. 7. 2022, skladno z uvodnim stavkom tar. št. 39 OT, ni moč šteti za samostojne storitve, ki bi jih bilo mogoče posebej priznati in obračunati, oziroma je strošek za te storitve vključen v strošek za opravo neposredno povezanih storitev, t.j. zagovor upravičenca in sestavo vlog.

12V obravnavani zadevi pa je med strankama sporna tudi odločitev, ki se nanaša na zavrnitev povrnitve stroškov kilometrine za obiska upravičenca v priporu 6. 7. 2022 in 17. 7. 2022.

13V prvem odstavku 2. člena OT je določeno, kaj je odvetniška storitev - to je delo, ki ga odvetnik opravi s smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo, za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa, odvetniški stroški pa so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela. Na podlagi gramatikalne razlage teh določb je zaključiti, da gre pri OT za dve vrsti stroškov: 1. za odvetniške storitve in 2. za izdatke, ki so potrebni za izvršitev dela. Izdatke ureja 9. člen OT, odvetniške storitve pa so ovrednotene v tarifi kot posebnem delu OT.

14OT v 9. členu med izdatke uvršča tudi potne stroške, povračilo potnih stroškov pa opredeljuje 10. člen OT. V skladu s prvim odstavkom 10. člena OT je stranka dolžna odvetniku plačati prevozne stroške, parkirnino, dnevnice in izdatke za prenočevanje, če so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko. V skladu z drugim odstavkom 10. člena OT je stranka dolžna plačati kilometrino za uporabo osebnega avtomobila, in sicer v skladu s tretjim odstavkom 10. člena OT v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo.

15Glede na citirana določila tožnik po presoji sodišča ni upravičen do kilometrine kot povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, iz istega razloga, kot ni upravičen do nagrade za obisk upravičenca v priporu, kot odvetniške storitve.

16Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter daje sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

17Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker so se stranke glavni obravnavi odpovedale (279.a člen Zakona o pravdnem postopku).

18Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.