VSL Sklep I Cp 1434/2024

Pritožbi se ugodi in se sedma alineja III. točke sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"- sprejemati ukrepe za dobro počutje varovanca".

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom predlagatelja, kateremu je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost v letu 1990, postavilo pod skrbništvo (I. točka). Za njegovega skrbnika je prvo sodišče postavilo Center za socialno delo (II. točka). V III. točki sklepa je prvo sodišče opredelilo naloge skrbnika. Odločilo je še, da se postavitev predlagatelja pod skrbništvo zaznamuje v matičnem registru ter v zemljiški knjigi pri predlagateljevih nepremičninah (IV. točka) ter da se skupni stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (V. točka).

2Zoper sklep se pritožuje udeleženec, ki graja odločitev prvega sodišča, da je kot skrbnik dolžan skrbeti tudi za zadovoljevanje varovančevih čustvenih in telesnih potreb. Navaja, da skrbnik ni dolžan imeti varovanca pri sebi. Naloga skrbnika je, da za varovanca poskrbi in mu zagotovi ustrezno skrb. V hiši predlagatelja biva tudi družina A., ki v pretežni meri poskrbi za zadovoljevanje vseh predlagateljevih osnovnih življenjskih potreb. Udeleženec kot skrbnik redno preverja, ali je za predlagatelja ustrezno poskrbljeno in tako izvaja skrbniške naloge. Kot skrbnik ne more biti vključen v varovančevo življenje v taki meri, da bi bil slednjemu lahko stalno na razpolago. Svoje skrbniške dolžnosti opravlja v okviru svojega delovnega časa. Naloga zadovoljevanja varovančevih telesnih in čustvenih potreb presega naloge skrbnika, določene v 245. členu Družinskega zakonika (DZ). Predlaga, da se odpravi določena naloga v sklepu, ki se nanaša na zadovoljevanje varovančevih telesnih in čustvenih potreb.

3Predlagatelj ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V odločbi o postavitvi odrasle osebe (varovanca) pod skrbništvo sodišče določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ). Pri določitvi skrbnikovih nalog je treba izhajati iz namena skrbništva za odrasle osebe, katerega opredeljuje drugi odstavek 239. člena DZ, pri čemer je treba skrbnikove obveznosti, upoštevajoč tudi določbe 264. člena DZ, prilagoditi vsakemu posamičnemu razmerju med varovancem in skrbnikom posebej.

6Vsebina razmerja med varovancem in skrbnikom je povezana tudi s tem, kdo je skrbnik. To je lahko fizična oseba (predvsem varovančev zakonec oziroma partner, sorodnik ali druga bližja oseba), pravna oseba ali pa tudi center za socialno delo. Razumljivo je, da je razmerje med varovancem in skrbnikom bolj osebne oziroma zaupne narave, kadar je skrbnik fizična oseba. V takšnih primerih običajno obstaja med varovancem in skrbnikom tudi čustvena povezanost. Tedaj ni tveganja, da bi se skrbniku naložilo preveliko breme, če se mu v okviru njegovih obveznosti naloži tudi sprejemanje ukrepov za zadovoljevanje varovančevih telesnih in čustvenih potreb. Sicer velja, da skrbniku ni treba fizično, dejansko skrbeti za varovanca, niti mu ni treba bivati skupaj z njim (Izrek odločbe o postavitvi pod skrbništvo, mag. Metoda Orehar Ivanc in drugi, Pravosodni bilten št. 3/2021, str. 125).

7Za takšno tesnejše razmerje v obravnavani zadevi ne gre, saj je varovančev skrbnik center za socialno delo, ne pa njegova bližnja oseba. Po naravi stvari v takšnem primeru med njima ne obstaja osebna povezanost. Centru za socialno delo zato ni mogoče naložiti takšne obveznosti, kot jo predstavlja sprejemanje ukrepov za zadovoljevanje varovančevih telesnih in čustvenih potreb, ki jo je določilo prvo sodišče.

8Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in spremenilo sedmo alinejo III. točke sklepa prvega sodišča, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).