VSC Sklep II Kp 24991/2020

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določb drugega in prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oškodovancu A. A. naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške vročanja sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu v skupnem znesku 156,90 EUR.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec po pooblaščenki. Iz pritožbe gre smiselno razbrati, da uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi, podredno pa, da oškodovancu omogoči obročno plačilo krivdno naloženih mu stroškov.

3Pritožba je utemeljena.

4Kot sicer pravilno navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je v prvem odstavku 94. člena ZKP uzakonjeno pravilo, da morajo procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki jih povzročijo po svoji krivdi. Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški vročanja pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obsojenec, v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP).

5Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega odstavka 94. člena ZKP, morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.

6Pooblaščenka v pritožbi sicer nima prav, ko sodišču prve stopnje očita, da v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, zakaj se je odločilo za vročanje vabil oškodovancu preko pooblaščenega vročevalca in da ni obrazložilo, zakaj ocenjuje, da je odmerjene stroške oškodovanec povzročil po svoji krivdi. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi sklepa glede vročanja vabil obdolžencu na glavno obravnavo, razpisano za dne 13. 1. 2023 in za dne 13. 2. 2024, pojasnilo, da se je za vročanje po pooblaščenem vročevalcu odločilo po tem, ko je oškodovanca neuspešno vabilo na prijavljen naslov in vabila ni dvignil, kar bi teoretično opravičevalo zaključek sodišča, da je stroške vročanja po pooblaščenem vročevalcu zakrivil oškodovanec sam, ko poslane mu sodne pošiljke ni dvignil. Vendar pa pregled spisovnega gradiva dokazuje, da so takšne navedbe sodišča prve stopnje protispisne.

7Kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 10. 11. 2022, oškodovanec na glavno obravnavo ni prišel, čeprav je bil pravilno vabljen, izostanka pa ni opravičil. Glavna obravnava je bila na podlagi sklepa sodnice preložena na dne 13. 1. 2023, pri čemer se v spisu nahaja pisna odredba sodnice z dne 10. 11. 2022 (listna št. 227), iz katere je razvidno, da je sodišče oškodovanca vabilo na glavno obravnavo za dne 13. 1. 2023 po pooblaščenem vročevalcu. Slednje pomeni, da sodišče oškodovancu vabila ni poslalo na prijavljen naslov, kot to navaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, temveč se je takoj odločilo za vročanje po pooblaščenem vročevalcu. Enako je ravnalo prvostopno sodišče tudi glede vabljenja oškodovanca na glavno obravnavo za dne 13. 2. 2024. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 30. 11. 2023 ni jasno razvidno, ali je oškodovanec na to obravnavo pristopil, saj je na prvi strani zapisnika med navzočimi navedeno, da je navzoč tudi oškodovanec, medtem, ko iz naslednje strani zapisnika, kjer je bil zapisan sklep sodnice, da se glavna obravnava preloži na dne 13. 2. 2024, ni razvidno, da bi bil oškodovanec dejansko tudi navzoč. Ne glede na zapisano nejasnost pa je iz odredbe sodnice z dne 30. 11. 2023 razvidno, da je oškodovancu vabilo za glavno obravnavo za dne 13. 2. 2024 sodišče vročalo po pooblaščenem vročevalcu, ne da bi mu bilo vabilo pred tem poslano po pošti na prijavljen naslov ter da naj vabila ne bi dvignil.

8Ker so navedbe sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede vabljenja oškodovanca na glavno obravnavo za dne 13. 1. 2023 in za dne 13. 2. 2024 v nasprotju s podatki sodnega spisa, ko je sodišče prve stopnje v obeh primerih vročalo vabili oškodovancu po pooblaščenem vročevalcu, ne da bi mu pred tem skušalo vročiti vabili po redni pošti, oškodovancu seveda ni mogoče očitati, da se je vročitvi vabila po redni pošti izmikal. Tako mu tudi ni mogoče očitati, da je stroške, ki so nastali zaradi angažiranja pooblaščenega vročevalca, povzročil po svoji krivdi.

9Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter je izpodbijani sklep o krivdnih stroških kazenskega postopka razveljavilo (tretji odstavek v zvezi s petim odstavkom 402. člena ZKP).

10Pritožbeno sodišče je odločilo v oškodovančevo korist in zato sodna taksa za pritožbo zoper sklep o stroških kazenskega postopka ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).