VSM Sklep III Cp 409/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožene stranke (v nadaljevanju toženca) z dne 14. 3. 2024, da ni podana jurisdikcija sodišča Republike Slovenije za obravnavanje predmetne zadeve, zavrnilo.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženec. Navaja, da tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica), na naslovu, ki ga je prijavila ne prebiva in nima prebivališča v Republiki Sloveniji, ampak živi v Republiki Severni Makedoniji. Ker sodišče ni ugotavljalo njenega prebivališča je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pravdni stranki nikoli nista imeli skupnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ampak je slednje bilo v Republiki Severni Makedoniji, zato ni mogoče uporabiti 38. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), ki določa, da se uporabi pravo države v kateri imata pravdni stranki stalno prebivališče. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3V odgovoru na pritožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Navaja, da je nerelevantno kje ima prebivališče, saj se primarno pristojnosti sodišča določa po kraju prebivališča toženca. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje v postopku, ki se je vodil pod II N 11/2024, razvezalo zakonsko zvezo med zakoncema. Ker je nasprotna udeleženka, sedaj tožnica, predlagala določitev preživnine zakoncu, je sodišče prve stopnje predmetno zadevo izločilo in vpisalo v novo opravilno številko IV P 56/2024. Toženec je v odgovoru na tožbo ugovarjal jurisdikciji naslovnega sodišča, slednje pa ponavlja sedaj v pritožbi in predlaga, da se zadeva odstopi sodišču v Republiki Severni Makedoniji, kjer je bilo zadnje skupno prebivališče zakoncev. Slednjega namreč v Sloveniji nimata.

7V predmetnem postopku je nesporno, da ima toženec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

8ZMZPP kot odločilni kriterij za presojo pristojnosti določa prebivališče oziroma sedež tožene stranke (48. člen ZMZPP). Tako je v predmetnem postopku, glede določitve pristojnega sodišča za odločanje, povsem nerelevantno, kje prebiva tožnica oz. kje je bilo zadnje skupno prebivališče pravdnih strank. Slednje bo postalo relevantno pri uporabi materialnega prava, ko bo sodišče prve stopnje odločalo o preživninski obveznosti toženca. V predmetnem postopku je glede pristojnosti slovenskega sodišča relevantno prebivališče toženca. Le v primeru, da tožba ne bi bila vložena v kraju stalnega prebivališča toženca, bi sodišče za odločitev o svoji pristojnosti moralo uporabiti pomožne kriterije, kot jih določa ZMZPP.

9Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10Toženec s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, prav tako tožnica z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (165. člen v zvezi s 154. členom in 155. členom ZPP).