VSK Sklep PRp 414/2024

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru odločilo, da se odvzem premoženjske koristi, izrečen z odločbo o prekršku Tržnega inšpektorata RS, OE Koper - Postojna št. 7100-474/2023-6-27004 z dne 19.7.2023, ne opravi. Oškodovanec je uveljavljal premoženjskopravni zahtevek, ki ima po določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) prednost pred odvzemom premoženjske koristi.

2Zoper sodbo se prekrškovni organ pritožuje. Vrhovno sodišče RS je s sodbo IV Ips 6/2020 odločilo, da lahko oškodovanec premoženjskopravni zahtevek za škodo, ki jo je utrpel s prekrškom, o katerem je določal prekrškovni organ v hitrem postopku, uveljavlja le v civilnem postopku. V predmetni zadevi je oškodovanka svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavljala le v izvensodnem, ne pa tudi v sodnem postopku, zato ni mogoče šteti, da je uveljavljala premoženjskopravni zahtevek. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 190. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

3Pritožba je utemeljena.

4Po določbi tretjega odstavka 190. člena ZP-1 se ugotavlja premoženjska korist samo v tistem delu, ki ni zajet s premoženjskopravnim zahtevkom, če uveljavlja oškodovanec premoženjskopravni zahtevek, naj se mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s prekrškom, oziroma znesek, ki ustreza njegovi vrednosti. Za odločitev v predmetni zadevi je odločilno, ali in v kakšnem obsegu je oškodovanka uveljavljala premoženjskopravni zahtevek. Prekršek je bil ugotovljen v hitrem postopku prekrškovnega organa, zato o premoženjskopravnem zahtevku v postopku o prekršku ni bilo odločeno. V takih primerih ga mora oškodovanec uveljavljati v civilnem postopku. Iz dopisa oškodovanke izhaja, da je premoženjskopravni zahtevek po pošti posredovala storilki in da ji še ni bil izplačan. Prekrškovni organ pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je oškodovanka uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, saj bi ga morala uveljavljati s tožbo v pravdnem postopku. Zgolj izvensodni poziv ne zadošča, ker oškodovanka ne more prisilno doseči izterjave. Če bi veljalo stališče sodišča prve stopnje in storilka ne bi prostovoljno plačala in bi zahtevek zastaral, bi to pomenilo, da bi storilka obdržala premoženjsko korist, pridobljeno s prekrškom ali zaradi njega, kar pa je v nasprotju z določbo prvega odstavka 28. člena ZP-1.

5Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (osmi odstavek 163. člena ZP-1). Sodišče prve stopnje namreč doslej še ni ugotavljalo višine premoženjske koristi in bi zato odločanje pritožbenega sodišča pomenilo poseg v storilkino pravico do pritožbe.