VSL Sklep I Cpg 248/2024

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da je tožnica dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 19.587,62 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka do plačila.

II. Toženka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 149,32 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o višini stroškov postopka, in sicer, da mora tožnica povrniti toženki stroške postopka v znesku 26.463,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, zmanjša za 6.875,68 EUR. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje toženi stranki (med drugim) priznalo stroške odgovora na tožbo: 6200 točk (1. točka tar. št. 20 Odvetniške tarife). To pomeni, da je toženi stranki priznalo povrnitev nagrade za delo odvetnika za sestavo odgovora na tožbo.

6Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika, pri čemer iz zakonske dikcije drugega odstavka 151. člena ZPP izhaja, da mora odvetnik tudi dejansko opraviti določeno delo, za katero zahteva povrnitev stroškov. Odvetniški stroški se torej priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je odgovor na tožbo vložila tožena stranka sama, in sicer po svojih izvršnih direktorjih. To pomeni, da odvetniški stroški odgovora na tožbo niso izkazani in tožena stranka do njihove povrnitve ni upravičena, posledično pa je napačna odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženi stranki za odgovor na tožbo priznalo odvetniške stroške v višini 6200 točk (3.720 EUR + DDV, skupno 4.538,40 EUR).

7Pritožba je utemeljena tudi v delu, v katerem opozarja, da tožena stranka ni upravičena do stroškov za peto pripravljalno vlogo v višini 3100 točk po 3. točki tar. št. 20 OT.

8Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških med drugim oprlo tudi na načelo potrebnosti. Po določbi prvega odstavka 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin.

9Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje glede pete pripravljalne vloge v sodbi VIII Pg 183/2020 z dne 10. 10. 2023 navedlo, da ne vsebuje ničesar novega, na kar bi sodišče oprlo svojo odločitev (16. točka obrazložitve). To pomeni, da jo je štelo kot nepotrebno (posledično pa tožeči stranki tudi ni dodelilo roka za odgovor na to vlogo). Zaradi tega tožena stranka ni upravičena do povrnitve stroškov v zvezi s to vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP), sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu tudi sicer ni pojasnilo, zakaj je to vlogo štelo kot potrebno in toženi stranki zanjo priznalo stroške v višini 3100 točk (3. točka tar. št. 20 OT), to je 1.860 EUR + DDV, skupno 2.269,20 EUR.

10Glede na navedeno so v previsokem znesku odmerjeni tudi administrativni stroški (izdatki) iz tretjega odstavka 11. člena OT (55,08 EUR + DDV, skupno 68,08 EUR). Višje sodišče je zato izpodbijani sklep v 3. točki izreka spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka te sodne odločbe (3. točka 365. člena ZPP).

11Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožbeni stroški tožeče stranke so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo.