VSL Sklep I Cp 628/2024

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe, katere ničnost zahteva, in prepoved toženi stranki razpolagati s terjatvijo ter z njenim zavarovanjem, pod pretnjo denarne kazni. Sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker tožnica ni z verjetnostjo izkazala pogoja nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode po drugi alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da se zadeva vrne v ponovno odločanje s stroškovnimi posledicami.

Opozarja, da je v tožbi navedla, da je z bivšim partnerjem do septembra 2023 plačala že 284.114,07 EUR, kar je občutno več kot po amortizacijskem načrtu. Preplačilo na dan 18. 9. 2023 znaša 53.073,28 EUR. Napačni so zato zaključki sodišča, da naj tožnica ne bi izkazala, da naj bi sporni kredit že preplačala in da s trajanjem te pravde le narašča njena terjatev do toženke. Tožnica je že preplačala kredit za cca 22.000 EUR. Če bo prenehala s plačevanjem obrokov bo, upoštevaje posledice ničnosti pogodbe, banka tista, ki bo morala plačati tožnici in ne obratno. Tožnica je verjetno izkazala temelj svojega zahtevka. Sodišče spregleda, da tožnica v tožbi pojasni, kdaj je zaznala, da je nekaj narobe s pogodbo ter da je nična, tožbenega zahtevka glede obresti pa še ni postavila, za kar ima čas do konca glavne obravnave. V brezizhodnem položaju je tudi zaradi vložitve te tožbe in posledično stroškov, ki jih prinaša pravdni postopek. Zaradi drastičnega porasta anuitete je vložitev te tožbe nujno potrebna in upravičena, ravno povišanje in plačevanje anuitet kredita pa ji dalje onemogoča možnost in sredstva za prepotreben pravdni postopek. Predmetni kredit je bil mišljen kot kratkoročni kredit, saj sta ga tožnica in njen bivši partner planirala odplačati v najkrajšem možnem času. Vse je padlo v vodo, ko sta se ločila. Nekaj let po ločitvi je tožnica živela z drugim partnerjem, s katerim sta dobila otroka in ker sta bila vseeno dva, je bila situacija sprejemljiva, čeprav že naporna. Pred šestimi leti pa se je tudi s tem partnerjem razšla in tožnica je ostala sama s tremi otroki in kreditom. Ves čas njene polne zaposlenosti je morala delati dodatno, kar jo je dvakrat pripeljalo do izgorelosti, zaradi katere je enkrat pristala celo v bolnici.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo verjeten obstoj tožničine nedenarne terjatve¹, ne pa tudi verjetnega obstoja denarne terjatve za plačilo zneska 53.073,28 EUR². Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo, ker ni verjetno izkazana nevarnost nastanka težko nadomestljive škode iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.

5Iz obrazložitve (19. točka) izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju izpolnjenosti pogoja nastanka težko nadomestljive škode oprlo izključno na dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku odločanja o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, in sicer: (1) da tožničin mesečni dohodek v relevantnem času ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, (2) da razpolaga z motornim vozilom, (3) da je solastnica (dodatne) nepremičnine, poleg nepremičnine, v kateri živi s tremi otroki, (4) da razpolaga s prihranki oziroma premoženjem, katerega vrednost za več kot 18.500 EUR presega višino mejnega zneska 22.336,32 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Na podlagi navedenega je bil predlog zavrnjen, tožnici pa naloženo plačilo sodne takse za obravnavani postopek v štirih mesečnih obrokih po 1.053,75 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je trenutno premoženjsko stanje tožnice in njenih otrok daleč od socialne ogroženosti in da bi tožnica, če bi bilo materialno stanje nje in njene družine zaradi predmetne pravde tako slabo, da bi bilo ogroženo preživljanje, premoženje že unovčila.

6Pritožbeno sodišče se ne strinja s pristopom, ki upošteva le, ali tožnica izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev.

7V zadevi C-287/22 z dne 15. 6. 2023 je SEU presodilo, da je člena 6 (1) in 7 (1) Direktive 93/13 treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni sodni praksi, v skladu s katero lahko nacionalno sodišče zavrne predlog potrošnika za sprejetje začasnih ukrepov, s katerim se predlaga, naj se do sprejetja končne odločitve o ugotovitvi neveljavnosti potrošniške kreditne pogodbe, ker ta kreditna pogodba vsebuje nepoštene pogoje, odloži plačilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi te kreditne pogodbe, kadar je sprejetje začasnih ukrepov potrebno za zagotovitev polnega učinka odločitve. Pojasnilo je, da morajo nacionalna sodišča ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, narediti vse, kar je v njihovi pristojnosti, da zagotovijo polni učinek Direktive 93/13 in dosežejo rešitev v skladu z njenim ciljem³ in da zahteva po taki skladni razlagi vključuje tudi obveznost sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive 93/13.⁴ Nacionalno sodišče mora glede na vse okoliščine obravnavane zadeve ugotoviti, ali je odložitev izpolnjevanja obveznosti potrošnika, da plača mesečne obroke za čas trajanja postopka, potrebna za zagotovitev vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi potrošnik bil, če teh pogojev ne bi bilo. Tako lahko sodišče upošteva med drugim finančni položaj potrošnika in tveganje, da bo moral banki vrniti znesek, ki presega znesek, ki si ga je izposodil.⁵

8Niti v navedeni sodbi (in v njej navedeni Direktivi) niti v ZIZ ni mogoče najti razlage, da bi potrošnik zaradi plačevanja obrokov moral zaiti v tako težek finančni položaj, da izpolni pogoje za oprostitev plačila sodnih taks ali za brezplačno pravno pomoč.⁶ Pravni in dejanski položaj potrošnika je treba presojati upoštevaje vse okoliščine obravnavane zadeve, ne le v luči potrošnikovega trenutnega finančnega stanja, pač pa tudi v luči nepotrebnih, za potrošnika stroškovno in psihično obremenjujočih nadaljnjih sodnih postopkov za uveljavljanje povračila med postopkom verjetno preplačanih obrokov. Predpostavko o težko nadomestljivi škodi bo treba v ponovnem sojenju na podlagi trditev v predlogu za izdajo začasne odredbe ocenjevati širše in popolneje, pri tem pa upoštevati, da tožnica ne zatrjuje in dokazuje le premoženjske škode.

9Ker sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo pravilnih materialnopravnih izhodišč, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Ničnost kreditne pogodbe.
² Zatrjevan znesek preplačila kredita na dan 18. 9. 2023.
³ Točka 56 sodbe.
⁴ Točka 57 sodbe.
⁵ Točka 59 sodbe.
⁶ Prim. sklep VSL II Cp 1658/2023 z dne 10. 1. 2024.