VSK Sklep Cpg 81/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru ugotovilo, da za odločanje o predlogu predlagateljice in udeleženke za imenovanje članov nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada A. (nasprotnega udeleženca) ni sodne pristojnosti, zaradi česar je predlog in nasprotni predlog zavrglo. Nasprotni udeleženec je namreč organiziran v obliki javnega sklada. Po Zakonu o javnih skladih (v nadaljevanju ZJS-1) pa za imenovanje članov nadzornega sveta ni predvidena sodna intervencija, ni pa mogoča smiselna uporaba Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

2Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. Meni, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj je obrazložitev nepopolna, brez dokazne ocene ter zaključka. Ne drži, da se za javne sklade ne uporabljajo smiselno določbe ZGD-1. Že sam ZJS-1 se na določenih mestih sklicuje na ZGD-1, iz česar izhaja, da gre za podobno ureditev, ki jo je mogoče aplicirati na večino položajev. Nadzorni svet je obligatoren organ javnega sklada, nasprotni udeleženec pa je že od januarja 2023 dalje brez nadzornega sveta. ZJS-1 ne ureja položaja, ko nadzorni svet ni imenovan, zato gre za pravno praznino, ki pa je urejena v drugem zakonu, to je ZGD-1. Tudi sicer pa so javni skladi urejeni podobno kot gospodarske družbe, razlika je le v tem, kdo je ustanovitelj. Sodišče se napačno sklicuje na sklep III Ips 14/2005, ki v tej zadevi ni uporabljiv, poleg tega pa je bil presežen z ustrezno spremembo zakonodaje. Iz novejše sodne prakse pa izhaja, da je imenovanje pridržano za nujne primere, ki predstavljajo izjemo od pravila, da člane imenuje ustanovitelj. V predmetni zadevi gre za tak nujni primer.

3V odgovoru na pritožbo je nasprotni udeleženec pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe. Vztraja tudi, da nadzorni svet ima. Poleg tega bi predlagateljica kadarkoli v nadzorni svet lahko imenovala svojega člana, pa tega ni storila.

4Udeleženka A. je prav tako pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe.

5Pritožba ni utemeljena.

6ZJS-1 ne ureja položajev, ko ustanoviteljice ne imenujejo organov javnih skladov po izteku njihovega mandata. Vprašanje je torej, ali gre za pravno praznino, ki bi jo bilo treba napolniti z ureditvijo na področju gospodarskih družb. Po mnenju pritožbenega sodišča je odgovor negativen.

7Organizacijo in delovanje javnih skladov ureja ZJS-1, pri čemer zakon nima splošne določbe o subsidiarni uporabi kakšnega drugega predpisa¹. Le izjemoma se sicer sklicuje na uporabo določb ZGD-1 (skrbnost in odgovornost direktorjev², izvedba likvidacije po sklepu ustanovitelja in seveda preoblikovanje javnih skladov v gospodarsko družbo), vendar gre v teh primerih za tiste redke položaje, ko se funkcioniranje javnega sklada ne razlikuje od funkcioniranja gospodarskih družb. Na splošni ravni pa to ne velja³. Pri javnih skladih je namreč bistven njihov namen in ne morda le omejen krog ustanoviteljev. Ustanovijo se lahko le za izvajanje določenih politik in drugih pristojnosti države in občine. So torej neke vrste orodje za neposredno izvajanje izvirnih pristojnosti občin in države. Zato je odgovornost za ustanovitev, delovanje in prenehanje sklada v celoti na ustanoviteljih. Poseganje sodišč splošne pristojnosti v izvajanje izvirnih pristojnosti lokalnih skupnosti in "države" že zaradi načela delitve oblasti ni dopustno. Zato pri vprašanju možnosti sodne intervencije pri imenovanju članov nadzornega sveta ni mogoče uporabiti analogije z določbami ZGD-1. Zaključek sodišča prve stopnje, da v zadevi ni podana sodna pristojnost, je na podlagi povedanega pravilen.

8Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1.

¹ Za razliko od na primer ureditve javnih podjetij po Zakonu o gospodarskih javnih službah.
² Ne pa tudi članov nadzornega sveta.
³ Tudi sicer velja pravilo, da je izjeme treba tolmačiti restriktivno.