UPRS Sodba IV U 115/2023-6

Tožba se zavrne.

1Toženka je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 128/2023-10 z dne 30. 8. 2023.

2V obrazložitvi je navedla, da tožnik prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanji oddelek v Celju, vodi pod opr. št. IV U 57/2023. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 8. členu izrecno omejuje dodeljevanje BPP, in sicer v peti alineji določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na ta način je zakonodajalec želel preprečili t. i. veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem sporu. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu (tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 1998/2018-5 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020-7 z dne 8. 7. 2020). Glede na navedeno prosilčeva prošnja že po samem zakonu ni utemeljena.

3Tožnik v tožbi oporeka dejstvu, da je o podani vlogi za pridobitev BPP odločala in odločila sodnica B. B., katera je predhodno že odločala o zadevi, v zvezi s katero je 6. 9. 2023 zaprosil za BPP, in sicer v odločbi in sklepu Bpp 128/2023-10. Prav tako je ista sodnica odločala tudi že v primeru vloge za BPP z dne 19. 4. 2023 in v odločbi Bpp 81/2023-4 z dne 4. 5. 2023 vlogo zavrnila, a bila po vloženem upravnem sporu zavrnjena s sodbo IV U 58/2023-6 z dne 14. 6. 2023. Pojasnjuje, da je torej več kot očitno in listinsko dokazljivo, da je sodnica B. B. z izdano odločbo Bpp 81/2023-4 z dne 4. 5. 2023 prvič zmotno odločila v njegovo škodo. Ko je vnovič zaprosil za BPP v zvezi s podajanjem odgovora na odgovor toženke, je o vlogi vnovič odločala ista sodnica, katera je o podani vlogi odločila po izteku roka za vložitev predmetnega odgovora na odgovor. Zaradi tega je vnovič zaprosil za BPP, s katero je želel doseči pravično zadoščenje v zvezi s prepozno izdano odločbo (ter sklepom, po katerem si toženka hodi sama sebi v nasprotje s svojo predhodno odločbo).

4Ker je o slednji vlogi vnovič odločala ista sodnica, meni, da je bilo kršeno določilo petega odstavka 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in tako tudi kršena pravica, izhajajoča iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS), kršena pa je bila tudi pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP). Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je pred tem sodeloval v predhodnem postopku. Predlaga odpravo odločbe in priglaša stroške. Dodaja, da naj toženec nosi posledice škode, katera je in morebiti še bo zaradi njegovega nezakonitega ravnanja nastala tožniku.

5Toženka je po pozivu sodišča posredovala samo upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

6Tožba ni utemeljena.

7Predmet upravnega spora je odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 128/2023-10 z dne 30. 8. 2023.

8Med strankama ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za BPP v obravnavani zadevi, in sicer za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 128/2023 z dne 30. 8. 2023.

9Po 5. alineji 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Tožnik pa se v konkretnem primeru zavzema prav za to - in v tožbi ne zatrjuje nasprotnega - torej da se mu dodeli BPP za vložitev tožbe zoper odločbo organa za BPP tega sodišča (Bpp 128/2023 z dne 30. 8. 2023, kar je razvidno tudi iz upravnih spisov).

10Tožnik zmotno meni, da bi mu glede na določbe Ustave in EKČP morala biti dodeljena BPP. Pravica do BPP namreč ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). V obravnavanem primeru pa, kot navedeno, ZBPP v 5. alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje že organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za BPP, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta. Iz teh razlogov tudi niso utemeljene tožnikove navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) oziroma navedbe, da tožniku zato ni zagotovljeno pravično sojenje. Prav tako iz 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja) ne izhaja, da bi država v civilnih zadevah morala vedno zagotoviti BPP.

11Tožnik pavšalno in nepovezano z izpodbijano odločbo navaja, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sodnika, ker je o vseh zadevah odločila ista sodnica B. B., in sicer v zvezi z dodelitvijo Bpp 81/2023-4, prav tako v zvezi s podajo odgovora na odgovor toženke, ko je bilo odločeno po izteku roka za vložitev predmetnega odgovora na odgovor. Zaradi tega je vnovič zaprosil za BPP, s katerim je želel doseči pravično zadoščenje v zvezi s prepozno izdano odločbo, o tem pa je vnovič odločila ista sodnica.

12Sodišče zavrača navedbe o nepristranskosti postopka, saj odločanje v drugih zadevah BPP v skladu z zakonskimi pooblastili iz tretjega odstavka 2. člena ZBPP ne pomeni predhodnega odločanja v tem postopku. V tej zvezi je dodati, da 5. točka 70. člena ZPP, ki ga v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporablja tudi upravno sodišče, določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem. Vendar v predmetni ne gre za presojo po ZPP, saj je dodelitev BPP stvar upravnega in ne sodnega postopka, zaradi česar se izločitveni razlogi presojajo po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)¹.

13Tako je pri presoji navedenega odločanja glede izločitvenih razlogov potrebno uporabiti 4. točko prvega odstavka 35. člena ZUP, ki med drugim določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku: če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.

14Sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ne gre za isto zadevo o kateri bi naj odločala ista sodnica že na nižji stopnji, saj v zadevi odločanja o dodelitvi BPP ne gre za sodno odločanje, temveč za odločanje, ki je del upravnih zadev in postopka na sodišču, sicer res iste sodnice, vendar v funkciji predsednice sodišča, ki je tudi pristojna za odločanje o dodelitvi BPP po tretjem odstavku 2. člena ZBPP.

15Tožnik se sklicuje na kršitev pravice iz 22. člena Ustave RS. Po navedenem členu je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

16Tožnik kršitve navedene pravice ne zatrjuje konkretno. V zvezi z morebitno nepristranskostjo pa je potrebno omeniti, da navedeno ureja prvi odstavek 23. člena Ustave RS, ki temelji na zahtevi, da mora sodišče pri ravnanju posamezne zadeve tudi navzven ustvarjati in ohranjati videz nepristranskosti. Sodišče mora videz nepristranskosti zagotavljati tako v sodnih kakor tudi v upravnih zadevah, ki jih obravnava. Ustava RS v prvem odstavku 23. člena določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Nepristranskost sodnega odločanja se nanaša tako na sodne postopke kakor tudi na upravne postopke, ki se odvijajo pred sodiščem. Gre za pravico do nepristranskega sojenja, kolikor gre za sodni postopek, kakor tudi za pravico do nepristranskega odločanja, kolikor gre za upravni postopek, ki je del ali predhodnica sodnega postopka. Iz pravice do nepristranskega sojenja oziroma odločanja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Eden izmed temeljnih pogojev za zagotovitev nepristranskega sojenja/odločanja je prepoved, da bi sodno funkcijo opravljala oseba, glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti oziroma objektivnosti. Iz pravice do nepristranskega sojenja/odločanja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi navzven ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti.

17V predmetni zadevi ne gre za samo sodno odločanje, gre pa za upravno odločanje pred sodiščem, ki je predhodnica morebitnega nadaljevanja sodnega postopka. Nepristranskost odločevalca, v konkretnem primeru predsednice sodišča, pa je potrebno v upravnem postopku ocenjevati ne le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem videzu oziroma izrazu, namreč kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnice v funkciji predsednice sodišča razumejo stranke v postopku in tudi kako se razume v očeh javnosti.

18Navedeno pomeni, da ima stranka postopka pravico, da odločanje posameznega sodnika (četudi ne gre za neposredno sojenje temveč za odločanje, ki sodi v upravno odločanje in opravljanje funkcije sodnice kot predsednice sodišča), vsebuje jamstvo nepristranskega odločanja. Nepristranskost sodišča se tako ne odraža samo skozi sojenje, temveč tudi pri zadevah, ki sodijo v polje sodne uprave in so nedvomno del postopka pred sodiščem, ali/in ki so zgolj predhodnica morebitnega nadaljevanja sodnega postopka. Za zagotavljanje objektivnega vidika tega jamstva je poleg zagotavljanja garancij v postopku, pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem. Pavšalne navedbe tožnika o zavrnitvi njegove vloge za BPP v drugih postopkih in morebitno prepozno odločanje o njih pa niso razlogi, ki bi zbujali dvom v nepristranskost. Pri tem je dodati, da organ ne more dati stranki več pravic, ki ji jih daje zakon, ki je materialno pravna podlaga za prošnjo, zato organu, ker ni odločil tako, kot meni tožnik, ni mogoče očitati, da mu ni omogočil uveljavljanja njegovih pravic, saj je njegovo prošnjo obravnaval.

19Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev o zadevi, to je, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP, med strankama ni sporno, in ker je sodišče odločilo o pravnem vprašanju, pravilni uporabi 5. alineje 8. člena ZBPP, je odločilo brez glavne obravnave, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, po kateri namreč lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega akta, med strankama ni sporno.

20O tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih stroškov in taks sodišče ni odločalo, ker stroški postopka niso nastali, zadeve BPP pa so plačila sodne takse oproščene na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah.

¹ Tako tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi VSRS Sklep I Upr 1/2023 z dne 11. 5. 2023.