VSL Sklep Cst 139/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom v izpodbijanem delu (5. alineja III. točke izreka) sklenilo, da je prerekana terjatev upnice A. A. pod zap. št. 21 v znesku 109.546,55 EUR verjetno izkazana.

2Upnik B. B., ..., Ljubljana, se zoper sklep pravočasno pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da odloči, da se terjatev A. A. šteje za prerekano oziroma podredno, da ni verjetno izkazana, dolžniku pa se naloži v plačilo stroške postopka upnika s predmetno pritožbo in ugovori. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnica A. A. v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrne in upniku naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka upnice, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Upnica je prijavila terjatev iz naslova posojila dolžniku. Upnik je terjatev prerekal z navedbami, da je upnica zunajzakonska partnerica C. C., ki je edini družbenik v družbi D., d. o. o., Maribor, ki je 100 % lastnica dolžnika. Poslovni delež C. C. je po upnikovem mnenju dejansko skupno premoženje C. C. in A. A., zaradi česar je treba kot družbenika šteti oba in se tudi za upnico uporablja določba prvega odstavka 498. člena ZGD-1, po kateri družbenik, ki je v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave.

6Sodišče prve stopnje z navedenim mnenjem upnika ni soglašalo. Obrazložilo je, da pravilo iz prvega odstavka 498. člena ZGD-1 velja za družbenika gospodarske družbe, kar ni niti upnica niti C. C. Tudi če bi bil C. C. družbenik dolžnika (a ni, to je družba D., d. o. o.), družbenica dolžnika še vedno ne bi bila njegova zunajzakonska partnerica in ji zato ni mogoče pripisati dolžnosti, da mora v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, to storiti tudi ona. Samo če bi to po določilih ZGD-1 morala storiti tudi upnica, ne bi imela pravice zahtevati vrnitve posojila v postopku prisilne poravnave. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča.

7Upnik v pritožbi navaja, da je imel tudi C. C. do dolžnika terjatev v višini 489.150,00 EUR na podlagi posojilne pogodbe, vendar je iz seznama navadnih terjatev do dolžnika na dan 31. 3. 2023 razvidno, da se terjatev glede na notarski sporazum opr. št. SV 638/2023 šteje za kapitalsko posojilo in posledično premoženje dolžnika. Posojilo je C. C. lahko dal le iz skupnega premoženja, kar pomeni, da se je tudi v imenu skupnega premoženja odpovedal vsem zahtevkom, za kar je nedvomno vedela ali pa bi vsaj morala vedeti tudi upnica A. A.

8Upnica v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da tudi če bi bil sklenjen notarski sporazum opr. št. SV 638/2023, s katerim bi C. C. domnevno sam soglašal, da je njegovo posojilo treba šteti kot premoženje družbe, upnica sama ni bila podpisnica tega sporazuma. Pritožbeno sodišče soglaša z upnico, da zato omenjeni notarski sporazum zanjo ne učinkuje.

9Pritožnik poudarja, da skupno premoženje nastaja po samem zakonu ob predpostavki, da gre za premoženje, ki se ustvarja z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in to tudi v primeru, če ni vknjiženo v javnih knjigah. Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upnici v odgovoru na pritožbo, da upnica nima statusnopravnega položaja, ki bi ji omogočil sprejemanje korporacijskih odločitev, da bi npr. družbi lahko zagotovila lastni kapital ali pa družbo likvidirala. Upravljalska upravičenja bi upnica pridobila šele po morebitni delitvi skupnega premoženja. Vendar pritožnik ni podal nobenih trditev v smeri delitve skupnega premoženja.

10Sodna praksa je zavzela stališče, da besedni zapis določb prvega odstavka 498. člena ZGD-1 jasno določa, da je za prekvalifikacijo posojila v kapitalsko ključno, da v vlogi posojilodajalca nastopa družbenik. Tudi če je upnica zagotovila posojilo družbi, pa ni družbenica družbe dolžnika. Namenska razlaga lahko določa le pomen jezikovnih znakov zakona glede na namen, ki ga ima zakonsko določilo, ne more pa spreminjati oziroma širiti zunanje meje zakonske določbe, tudi ne razširjati njene veljavnosti na tretje osebe, ki niso družbeniki družbe.¹ Po presoji pritožbenega sodišča zato pritožnik ne more uspeti z razlogi, da prvostopenjsko sodišče nedopustno oži namen in doseg norme prvega odstavka 498. člena ZGD-1. Upnica, ne le da ni družbenica družbe dolžnika, pač pa je kvečjemu zunajzakonska partnerica družbenikovega družbenika, zato zanjo ne velja dolžnost, da mora kot družbenica oziroma dober gospodarstvenik zagotoviti družbi lastni kapital namesto posojila v primeru "podjetniške krize".

11Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

12Izrek o stroških postopka temelji na določilu 129. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Tako tudi VSL sodba I Cpg 1254/2015.