VDSS Sodba Psp 34/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba toženca št. ... z dne 31. 3. 2023 in odločba ZRSZ št. ... z dne 28. 2. 2023 ter da se tožniku prizna pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas 19 mesecev, in sicer od 1. 2. 2023 do 31. 8. 2024.

2Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in smiselno vrne zadevo v ponovno sojenje.

Zmotna je ugotovitev sodišča v 10. točki obrazložitve, saj je bil kmečko zavarovan tudi v obdobju od 1. 8. 1990 do 31. 3. 1992, zato vztraja pri ugotovitvi, da so bili prispevki za brezposelnost plačani tudi v vseh ostalih kmečkih zavarovanjih. Sam ni povzročil te situacije, ker imajo drugi poklici možnost, da se prispevki za brezposelnost plačujejo obvezno ali prostovoljno. Zakonodajalec je v ZPIZ/83 in ZPIZ-2 brez obvestila kmečkim zavarovancem odvzel možnost plačevanja prispevka kot obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti ali pa je s tem nameraval dodati kmečkim zavarovancem dodatno ugodnost, saj je kmečko zavarovanje pod posebnim statusom. Kmetje so imeli od 1. 1. 1984 do 24. 10. 1998 možnost zavarovanja za brezposelnost, saj so kmetje delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost kot redni poklic. Trenutno kmetje nimajo možnosti zavarovanja za brezposelnost neobvezno ali prostovoljno, kot imajo drugi poklici. V 15. točki prvega odstavka 5. člena ZUTD navaja, da če zakon za posamezni primer ne določa drugače, se prizna pravica, čeprav niso plačani prispevki, prav tako tretji odstavek 59. člena ZUTD. Vztraja pri upravičenosti do denarnega nadomestila za 19 mesecev.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi, po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je tožnik upravičen do priznanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v daljšem trajanju.

6Tožniku je bila s prvostopno odločbo z dne 28. 2. 2023 ZRSZ priznana pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti za čas šestih mesecev v višini za prve tri mesece 892,50 EUR bruto, v naslednjih treh mesecih pa 709,05 EUR bruto in se izplačuje od 1. 2. 2023 do 31. 7. 2023. Tožnikova pritožba je bila z dokončno odločbo toženca z dne 31. 3. 2023 zavrnjena. Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti mu je bilo izplačano na podlagi 11 let, 4 mesecev in 3 dni zavarovalne dobe.

7Neuspešen mora ostati pritožbeni očitek, da bi moralo biti tožniku kot upoštevno obdobje priznano še obdobje od 1. 8. 1990 do 31. 3. 1992 oziroma obdobja vseh kmečkih zavarovanj, čeprav prispevki iz tega naslova niso bili plačani oziroma niso mogli biti plačani. Sodišče se je v 10. točki obrazložitve pravilno opredelilo, da tožnik v obdobjih, ko je bil zavarovan kot član kmečkega gospodarstva¹ ter kot kmet² ni bil vključen v zavarovanje za primer brezposelnosti, zaradi česar za ta obdobja niso plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti.

8Bistveno je, da tožnik ni dokazal, da so bili prispevki za ta obdobja plačani, saj ZUTD za tožnikov status ne določa nobene izjeme.³ Obdobij, v katerih tožnik ni bil vključen v zavarovanje za primer brezposelnosti oziroma niso bili plačani prispevki, mu ni mogoče priznati. V izpodbijani sodbi je pravilno izpostavljeno, da je Ustavno sodišče RS že opozorilo, da je zavarovance potrebno obravnavati na podlagi plačila prispevkov za vse primere zavarovanja enako ter da njihov enak položaj zahteva, da so pri pridobitvi pravic iz obveznega zavarovanja tudi enako obravnavani. Ključno je, da gre v primeru priznanja sporne pravice za pravico iz socialnih zavarovanj. Tudi pri socialnih zavarovanjih gre kljub temu za zavarovanja, torej za dvostransko (socialno)pravno razmerje, ki v primeru realizacije socialnozavarovalnega primera pride do priznanja pravice v primeru predhodnega plačila prispevkov.

9Nenazadnje je sodišče tudi ustrezno pojasnilo, da očitki, ki se nanašajo na neenako obravnavo pri vključitvi v sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, ne more biti predmet presoje v tem socialnem sporu. Zavarovanci, ki so pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovani kot kmetje po veljavni ureditvi, se ne morejo niti obvezno niti prostovoljno vključiti v zavarovanja za primer brezposelnosti.

10Neutemeljena mora ostati tudi pritožbena trditev, da ZUTD ne zahteva vključitve v zavarovanje za primer brezposelnosti za celotno obdobje zaposlitve, saj zahtevana zavarovalna doba v trajanju najmanj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih, predstavlja le zakonsko določeno minimalno zavarovalno dobo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, medtem ko je za določitev trajanja pravice odločilnega pomena obdobje vključenosti zavarovanca (v obvezno ali prostovoljno) zavarovanje za primer brezposelnosti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče v 9. točki obrazložitve sodbe, pravno relevantno, da tožnik v času opravljanja kmetijske dejavnosti ni bil vključen v zavarovalno razmerje iz citiranega 54. ali 57. člena ZUTD, ki bi predstavljalo ustrezno podlago za plačilo prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

¹ 1. 4. 2000 do 30. 11. 2016.
² Nosilec kmečkega gospodarstva v obdobju od 1. 4. 1992 do 4. 5. 1994.
³ Kot na primer četrti odstavek 59. člena ZUTD.