UPRS Sodba IV U 43/2023-7

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 326/2023 z dne 27. 2. 2023 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede poteka upravnega postopka

1Toženka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnice - prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v izvršilni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah I 85/2022.

2Iz obrazložitve izhaja, da prosilka skupaj z možem B. B. ne izpolnjuje subjektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj je že njen mož solastnik dveh nepremičnin, in sicer parc. št. *562 ter 2014/3, oboje k.o. 000 - A., obeh do 1/2. Skupna vrednost solastniških deležev prosilčinega moža na navedenih nepremičninah, ki se glede na 1. točko prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upoštevata kot premoženje pri ugotavljanju materialnega položaja prosilke, znaša 38.524,50 EUR, kar po 27. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) presega višino premoženjskega cenzusa, ki znaša 20.250,72 EUR. Zato je organ zavrnil njeno prošnjo, ne da bi ugotavljal siceršnje premoženje prosilke in njenega moža ter izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je poročena z B. B., rojenim 28. 1. 1972, stanujočim na istem naslovu kot tožnica, kar je tudi vpisano v obrazec vloge za BPP. Mož tožnice ni lastnik nobene nepremičnine. Njegov soimenjak , ki je do 1/2 solastnik parc. št. *562 ter 2014/3, oboje k.o. 000 - A., in ki stanuje na naslovu D. cesta 20, D., rojen pa je 28. 10. 1943, je tožnici nepoznan. Zaključek toženke, da naj bi mož tožnice razpolagal z navedenim nepremičnim premoženjem, je tako v nasprotju z dejanskim stanjem. Družina tožnice ne razpolaga s premoženjem, ki bi presegal cenzus 20.250,72 EUR. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšni podlagi je toženka zaključila, da je tožničin mož rojen 28. 10. 1943, takšnih podatkov namreč tožnica ni vpisala v vlogi za odobritev BPP, v tem delu se odločba ne more preizkusiti, storjena je bila bistvena kršitev pravil postopka po 237. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja pa je toženka tudi napačno uporabila Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka.

4Toženka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Odločanje po sodnici posameznici

5Sodni senat je 9. 5. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sprejel sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

K I. točki izreka

6Tožba je utemeljena.

7Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da je med strankama sporen subjektivni pogoj prosilke in njene družine za dodelitev redne BPP. Tožnica pa zatrjuje, da je njen mož rojen 28. 1. 1972 (kar je tudi vpisala v obrazec prošnje za dodelitev BPP), česar toženka ne prereka, zato sodišče navedenim dejstvom sledi kot resničnim, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

8Organ je v postopku po 14. členu ZBPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS ter 27. členom ZSVarPre ugotovil solastništvo do 1/2 nepremičnin tožničinega moža pri parc. št. *562 ter 2014/3, oboje k.o. 000 - A., pri tem pa očitno spregledal, da se podatki o solastniku navedenih nepremičnin B. B., ki jih je dobil iz zemljiške knjige, ne nanašajo na moža tožnice, saj se (poleg naslova prebivališča) ne ujemajo rojstni podatki navedene osebe z rojstnimi podatki tožničinega moža (tožničin mož je rojen 28. 1. 1972 in ne 28. 10. 1943, kot izhaja iz izpiskov zemljiške knjige glede lastnika zadevnih nepremičnin).

9Ne glede na navedeno pa je organ brez pojasnila štel navedene nepremičnine za premoženje tožničinega moža in s tem za premoženje prosilke in njenih družinskih članov, ki je posledično presegalo cenzus 20.250,72 EUR.

10Sodišče ugotavlja, da je s tem toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka po 7. točki prvega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se odločbe v tem delu ne da preizkusiti (zakaj naj bi bilo navedeno premoženje prav last tožničinega moža), s tem pa je posledično nepravilno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

11V ponovnem postopku se bo organ na podlagi pravilnih podatkov tožničinega moža opredelil do siceršnjega premoženja prosilke in njenega moža ter eventualno ob izpolnjevanju subjektivnega pogoja za dodelitev BPP tožnice (in njenega moža) še do izpolnjevanja njenega objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

12Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v zadevi razsodilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

13Tožnica je v zadevi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora toženka tožnici v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22% DDV znaša 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica. Prisojeni znesek stroškov mora tožnici povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).