VSL Sklep I Cpg 342/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 2.742,80 EUR stroškov pritožbenega postopka v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo sklepa o varovanju poslovne skrivnosti.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu in stroškovno posledico.

3V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahtevala povračilo stroškov pritožbenega postopka v osmih dneh od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V predlogu za izdajo sklepa o varovanju poslovne skrivnosti je tožena stranka predlagala prepoved uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti tožeči stranki in vsem osebam, ki se bodo s poslovno skrivnostjo v tem postopku seznanile. Gre za priložene izseke iz kreditne pogodbe številka 001 z dne 12. 7. 2019 s podatki o kreditojemalcu, zastaviteljih in porokih, kreditodajalcih, zastavljenih nepremičninah in pravicah, pogojih in zavezah kreditojemalcev, torej poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Te informacije imajo za toženo stranko tržno vrednost, saj se je z določbo 10.05 kreditne pogodbe zavezala k zaupnosti pogodbe in da vsebine pogodbe ne bo razkrivala tretjim osebam, razen osebam, ki so zavezane k molčečnosti. Poleg tega je vsebina pogodbe določena kot poslovna skrivnost v skladu s Pravilnikom tožene stranke o varovanju poslovne skrivnosti.

6Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da pogoji za opredelitev vsebine kreditne pogodbe številka 001 z dne 12. 7. 2019 kot poslovne skrivnosti niso izpolnjeni, ker gre za običajno kreditno pogodbo. Že iz vpogleda v e - zemljiško knjigo, ki je javno dostopna, izhajajo podatki, da so v pogodbi navedene nepremičnine pod maksimalno hipoteko, hipotekarni upniki, kreditodajalci, ter znesek zavarovane terjatve. Pravice, pogoji in zaveze kreditojemalca pa tudi ne predstavljajo take poslovne informacije, ki bi jo bilo potrebno varovati. Sicer pa pri kreditni pogodbi ne gre za informacije, ki bi imele tržno vrednost, te pa ne predstavlja niti zaveza tožene stranke k varovanju zaupnosti pogodbe.

7Skladno s prvim odstavkom 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) gre pri poslovni skrivnosti za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje sledeče zahteve in ki morajo biti kumulativno izpolnjene:

- da gre za skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij,

- da ima tržno vrednost in

- da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

8Pritožnica v pritožbi izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je vsebina kreditne pogodbe razvidna že iz zemljiške knjige, ker iz nje ni razvidno, česa kreditojemalec in porok ne smeta brez pisnega predhodnega soglasja večine bank, v pogodbi so navedeni poroki, ki v zemljiški knjigi pri vpisu hipotek niso razvidni. Poleg tega je dolžna tožena stranka vse podatke, razvidne iz kreditne pogodbe, varovati kot poslovno skrivnost, saj kršitev pogodbene obveznosti predstavlja temelj odškodninske odgovornosti.

9S temi navedbami pritožnica smiselno dodatno utemeljuje predpostavki iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS za zakonsko opredelitev pojma poslovne skrivnosti. Ne izpodbija pa pritožnica po presoji pritožbenega sodišča pravilne ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tržne vrednosti informacij, ki naj bi predstavljale poslovno skrivnost, ni utemeljila. Pojem tržne vrednosti je treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, ki prima facie vplivajo (ali bi lahko vplivale) na njen položaj na trgu. Obstajati mora vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo (Luka Gaberščik, Poslovna skrivnost, revija Odvetnik, številka 106/2022). Šteje se (pojasnila k predlogu zakona - EVA: 2017-2130-0032), da imajo strokovno znanje, izkušnje ali poslovne informacije dejansko ali potencialno tržno vrednost, če je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim in finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti). Trditveno in dokazno breme o tem, v čem je konkretna tržna vrednost vsebine kreditne pogodbe, ki naj bi predstavljala poslovno skrivnost, je na toženi stranki, ki pa ga ni zmogla. Zgolj pogodbena zaveza tožene stranke k varovanju zaupnosti pogodbe, kot utemeljuje tržno vrednost vsebine pogodbe kot poslovne skrivnosti tožena stranka, sodišču zaradi nekonkretiziranosti ne omogoča preizkusa tržne vrednosti zatrjevane poslovne skrivnosti.

10Po ZPosS je poslovna skrivnost opredeljena po objektivnem merilu - podani morajo biti kumulativno vsi pogoji iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, pri čemer določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem merilu (pisno) pomeni le izpolnitev enega od treh (objektivnih) meril pojma poslovna skrivnost. Zato se tožena stranka pri utemeljitvi tržne vrednosti podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, ne more uspešno sklicevati na pogodbeno določilo o zaupnosti pogodbe in na Pravilnik tožene stranke o varovanju poslovne skrivnosti.

11Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da tržne vrednosti kot enega od pogojev za opredelitev poslovne skrivnosti tožena stranka ni določno zatrjevala in izkazala, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do pritožbeno izpostavljenih dejstev, s katerimi je pritožnica utemeljevala obstoj preostalih zakonskih pogojev za opredelitev poslovne skrivnosti (prvi odstavek 360. člena ZPP). Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP), ker je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

12Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo po tarifni številki 22/2 OT 3700 točk, za izdatke za stranko po členu 11/3 OT 47 točk (2 % od 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk), upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR in 22 % DDV pa skupno 2.742,80 EUR. Od odmerjenih stroškov je v primeru zamude dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati na podlagi 378. člena OZ še zakonske zamudne obresti.