VSL Sklep IV Cp 385/2024

I. Pritožbi zoper sklep s 15. 12. 2023 se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožbi zoper sklep s 16. 11. 2023 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izda začasna odredba, da mora nasprotni udeleženec za preživljanje svojih mladoletnih otrok A. A., EMŠO: ..., B. B., EMŠO: ..., C. C., EMŠO: ..., D. D., EMŠO: ..., E. E., EMŠO ..., in F. F., .EMŠO: ..., plačevati 100 EUR mesečne preživnine, na osebni račun predlagateljice, do vsakega 15. dne v mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po zapadlosti.

1Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta starša šestih otrok - A. A., rojenega 2010, B. B. in C. C., rojenih 2011, D. D., rojene 2012, E. E., rojenega 2014, in F. F., rojenega 2016. Sodišče obravnava njuna predloga za zaupanje otrok v vzgojo in varstvo, določitve stikov ter preživnine. Oba sta predlagala tudi začasno ureditev različnih vidikov starševske skrbi.

2Hkrati sodišče prve stopnje obravnava še predlog po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). V postopku V N 302/2023 je s sklepom z 21. 6. 2023 nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora predlagateljici in mladoletnim otrokom prepustiti stanovanje, prepovedalo vstopiti vanj, se približevati in zadrževati se v bližini stanovanjske hiše, v kateri bivajo, ter navezovati stike z njimi na kakršenkoli način.

O pritožbi zoper sklep s 15. decembra 2023

3S sklepom z 8. 8. 2023 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti začasno uredilo stike med nasprotnim udeležencem in otroki. Stiki v skladu z izdano začasno odredbo potekajo vsako sredo med 14.30 in 16.00 uro pod nadzorom in v prostorih Centra za socialno delo X (v nadaljevanju CSD) - v prvem tednu ima oče stik z A. A., B. B. in C. C., v drugem tednu pa z D. D., E. E. in F. F.

4Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep o začasni odredbi z 8. 8. 2023.

5Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje predlagateljica. Predlaga njegovo razveljavitev. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu V N 302/2023 ugotovilo, da so predlagateljica in otroci žrtve dlje trajajočega psihičnega in fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca, ki do svojih ravnanj ni kritičen in v škodo, ki jo povzroča otrokom, nima uvida. Sodišče je v tistem postopku tudi ugotovilo, da otroci na očeta niso navezani, da ga kličejo po imenu in da odsotnost očeta (zaradi izrečene prepovedi približevanja) doživljajo kot olajšanje. Sodišče bi moralo stanje temeljiteje proučiti in odgovoriti na vprašanje, ali odsotnost stikov res ogroža otroke bolj kot to, da so k njim prisiljeni, čeprav jih iz razumljivih razlogov (še) ne želijo. Sodišče bi moralo zaslišati predlagateljico in nasprotnega udeleženca.

6Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

7Pritožba je utemeljena.

8Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe ali ko drugače izve za okoliščine, ki ogrožajo otroka, mora sodišče ukrepati hitro. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo dejanski sklep o tem, da je otrokova korist verjetno ogrožena (161. člen Družinskega zakonika; DZ), mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ki prepreči ogrožanje, ne da bi izvajalo dodatne dokaze.¹ Ko pa sodišče² odloča o ugovoru, po tistem, ko se je na ugotovitve o otrokovi verjetni ogroženosti že odzvalo z izdajo začasne odredbe, ni več razloga za takšno hitenje. Stališče sodišča prve stopnje, da hitrost postopka z začasno odredbo še v fazi odločanja o ugovoru opravičuje neizvedbo dokazov, ki jih je o odločilnih dejstvih predlagala pritožnica (zaslišanje udeležencev postopka), torej ni pravilno.

9Pritožnica tudi utemeljeno opozarja, da je isto sodišče manj kot dva meseca pred izdajo začasne odredbe ugotovilo, da so predlagateljica in otroci žrtve dlje trajajočega psihičnega in fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca. Prav to je bil razlog, da otroci ob odločanju sodišča prve stopnje niso imeli stikov z nasprotnim udeležencem.

10Načeloma sta sicer pravilni 1. stališče, da so stiki z obema staršema bistvenega pomena za razvoj otrok in tudi 2. izhodišče, da se domneva, da so stiki otrokom v korist, odsotnost stikov s starši pa ogroža njihov zdrav razvoj. A izpostavljenost otrok neposrednemu ali posrednemu družinskemu nasilju terja izjeme zaradi varstva največje koristi otrok. Domnevo, da imajo starši pravico do stikov z otroki (in da so stiki za otroke koristni), je treba ob ugotovljenem nasilju obrniti oziroma najmanj preveriti, ali so stiki otrokom v korist³, česar sodišče prve stopnje ni naredilo. Po tistem, ko je ugotovilo (sicer v drugem postopku, v tem postopku pa je ugotovitve povzelo), da so bili otroci žrtve nasilja, bi moralo opraviti skrbno presojo, ali so stiki zanje (kljub temu) koristni. Del te presoje je res tudi razmislek, kako zagotoviti varnost (pred nadaljnjimi nasilnimi ravnanji), ki jo je sodišče prve stopnje do neke mere opravilo ob odločitvi za izvedbo stikov pod nadzorom CSD (pa tudi slednji pri sami izvedbi stikov, kot izhaja iz podatkov v spisu). A negativen odgovor na vprašanje, ali bodo otroci med stikom ogroženi zaradi fizičnega in psihičnega nasilja, za vzpostavitev stikov povzročitelja nasilja z žrtvami ne zadošča.

11Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti bolj celovito presojo tveganj za otroke. Preizkusiti bi moralo, ali stik z očetom zanje predstavlja nelagodje in psihično stisko oziroma ponovno travmatizacijo ter ali jim zato grozi škoda zaradi prizadete duševne celovitosti, posebej ob ugotovitvah, da nasprotni udeleženec do svojega ravnanja ni kritičen. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je ob prvem pogovoru na CSD potrdil navedbe matere o nasilju nad otroki in povedal, da je bil na tak način vzgojen tudi sam; kasneje pa je nasilje zanikal.

12Ugotovitev, da zaradi izrečenega ukrepa grozi nevarnost odtujitve ob hkratni ugotovitvi, da otroci niso navezani na očeta in brez vsakršne presoje, zakaj ne, ne zadošča za izdajo začasne odredbe. Stališče, da otroke ogroža to, da z očetom nimajo vzpostavljenega odnosa, ki bi bil koristen za zdrav psihofizični in čustveni razvoj otrok, povsem zanemari ugotovitve istega sodišča o očetovem nasilju nad otroki in predlagateljico. Obrazložitev v 10. točki izpodbijanega sklepa, da otroci s strani očeta niso ogroženi, pa nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da so bili deležni njegovega nasilja in prisotni ob nasilju nad materjo.

13Zaradi opisanega je višje sodišče pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati udeleženca postopka, presojo ogroženosti otrok zaradi odsotnosti stikov v času izrečenih ukrepov po ZPND opraviti ob ustrezni oceni in tudi v luči nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca nad otroki in predlagateljico; kot eno od okoliščin, ki je odločilna tudi v tej fazi postopka, pa obravnavati voljo otrok.

O pritožbi zoper sklep s 16. 11. 2023

14S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi bil dolžan nasprotni udeleženec za preživljanje svojih mladoletnih otrok plačevati po 100 EUR mesečne preživnine.

15Tudi zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Izpostavlja, da nasprotni udeleženec z otroki ne živi in jih ne preživlja. Obveznost preživljanja šestih otrok je na predlagateljici, ki je prejemnica denarne socialne pomoči (803,18 EUR) in otroškega dodatka (961,62 EUR). Nasprotni udeleženec je zaposlen in prejema 2.500 do 3.000 EUR plače, poleg tega je lastnik stanovanja v C. in več gozdnih zemljišč ter vikenda v Č.. Ne drži očitek sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni ponudila ustreznih trditev o ogroženosti otrok, le njen pristop k temu je bil drugačen od pristopa sodišča. Trdila je, da je dohodek na družinskega člana manjši od minimalnega dohodka.

16Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

17Pritožba je utemeljena.

18Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da otroci udeležencev postopka za pokrivanje osnovnih življenjskih potreb potrebujejo približno 200 EUR mesečno. Pritožnica tem ugotovitvam sicer nasprotuje, a nekonkretizirano, saj niti ne pojasni, kakšne in kolikšne so po njenem prepričanju potrebe otrok.

19Sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da nasprotni udeleženec otrok ne preživlja v okviru svojega gospodinjstva, preživnine zanje pa ne prispeva. Pritožnica trdi, da nasprotni udeleženec zasluži med 2.500 in 3.000 EUR, čemur slednji ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da predlagateljica prejema le socialne transferje. Preživljanje otrok je v takšni situaciji nedvomno ogroženo, pogoj za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ je torej podan.

20Povsem pravilno sodišče prve stopnje izpostavlja, da je preživljanje otrok primarna obveznost staršev⁴, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi. To hkrati pomeni, da so v prvi vrsti starši tisti, ki morajo poskrbeti za preživljanje svojih otrok.⁵ Šele kadar z lastnimi sredstvi, nadomestili in prejemki, med katere spada tudi otroški dodatek, ne morejo zagotoviti pokritja niti osnovnih otrokovih potreb, država dodatna sredstva zagotovi z denarno socialno pomočjo (6. člen (ZSVarPre). Upoštevanje socialnih transferjev kot primarnega dohodka družine, s katerim naj se preživljajo otroci, četudi jih starši zmorejo preživljati, pravkar pojasnjeno obrne na glavo.

21Višje sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je izdalo začasno odredbo s predlagano vsebino.

22Na preostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj niso odločilnega pomena.

¹ Čeprav bodo ti lahko pomembni v postopku o glavni stvari ali pa že prej - ob odločanju o ugovoru zoper morebitno izdano začasno odredbo.
² Tako kot z izpodbijanim sklepom.
³ Gl. Novak, B., Družinski zakonik v luči Istanbulske konvencije, Litteralis, Ljubljana, 2023, stran 30.
⁴ Kar pa ne velja samo za predlagateljico, ampak v enaki meri za nasprotnega udeleženca.
⁵ 1. odstavek 6. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre): Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.