VSM Sodba I Cp 868/2023

I. Pritožbi se delno ugodi, tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje zraven odškodnine določene v III. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, še odškodnino v višini 16.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2022 dalje do plačila in zraven stroškov postopka določenih v V. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje še stroške v znesku 2.209,81 EUR. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 1.283,50 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi delnega umika tožbo za znesek 600,00 EUR ustavilo. V II. točki je dovolilo spremembo tožbe z dne 7. 6. 2023 in v III. točki je naložilo toženi stranki plačilo zneska 12.286,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V IV. točki izreka je nad priznanim zneskom do zahtevanega zneska 50.230,00 EUR zahtevek zavrnilo in v V. točki izreka je toženi stranki naložilo v plačilo stroške tožeče stranke v znesku 1.074,37 EUR.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik), in sicer glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Meni, da je sodišče prve stopnje neupravičeno zavrnilo iz naslova nepremoženjske škode tožniku za prestane in bodoče telesne bolečine odškodnino v znesku 10.000,00 EUR, za prestani primarni in sekundarni strah v znesku 2.000,00 EUR, za prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v znesku 20.000,00 EUR ter zaradi duševnih bolečin zaradi iznakaženosti v znesku 1.000,00 EUR. Zavzema se, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v tem delu spremeni tako, da tožniku prizna celotno vtoževano odškodnino, saj je tako dosojena, ki predstavlja 42,5 povprečnih plač prenizka. Za podobne primere se dosoja odškodnina v višini od 57 plač naprej, tožnik je namreč ob škodnem dogodku bil star 58 let, na višku svoje življenjske ter moške moči. Pritožba nadalje graja odločitev sodišča prve stopnje glede odmere stroškov postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožniku določi celotno vtoževano odškodnino.

3Pritožba je delno utemeljena.

4V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Uradni preizkus procesnih kršitev ni pokazal, je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode prisodilo delno neustrezno denarno odškodnino v skladu z določili 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

5Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva sodišče tako, da upošteva okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje telesnih bolečin, strahu oziroma duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Pri tem sodišče upošteva načelo individualizacije (vsak posameznik specifično doživlja svojo duševno celovitost) in posege vanjo in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine (razen materialnih možnosti družbe je treba upoštevati okvirje, ki jih je začrtala sodna praksa s presojo odškodnin v podobnih primerih). Pri določitvi višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je v ospredju vrednotenje in ne matematični pristop¹.

6Tožniku je bila za nepremoženjsko škodo odmerjena odškodnina v skupnem znesku 61.000,00 EUR (toženka je od tega že delno plačala odškodnino pred pravdo v znesku 46.000,00 EUR oz. po opravljeni valorizaciji znesek 48.714,00 EUR), ki po oceni sodišča druge stopnje delno ni pravilno individualizirana in tudi povsem ne odseva razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Odmerjena odškodnina predstavlja 42,5 povprečnih plač², kar pa ne dosega spodnjega praga odškodnin za hude telesne poškodbe (ki znaša med 50 in 72 povprečnih neto plač), kar je v obravnavani zadevi utrpel tožnik.

7Tožnik je v škodnem dogodku utrpel zdrobljen zlom petega ledvenega vretenca, posledično utesnitev spinalnega kanala na nivoju L5, zdrobljen zlom notranjega spodnjega dela leve stegnenice, ki sega v kolenski sklep, zdrobljen zlom leve skočnice, odkrhnjene leve petnice in odrgnino leve goleni. Izvedenec prof. dr. med. A. A., spec. kirurg-travmatolog je poškodbe skupaj ocenil kot hudo telesno poškodbo. Hudo telesno poškodbo predstavlja tudi zlom hrbtenice, stegnenice in stopalnega skeleta. V posledici škodnega dogodka je oškodovanec trpel stalne intenzivne bolečine dva tedna, takrat je redno prejemal protibolečinska sredstva iz skupine narkotikov tudi po intravenski poti, zatem je trpel občasne intenzivne in stalne zmerne bolečine še mesec dni, ko je prejemal prav tako protibolečinsko terapijo, občasne zmerne bolečine je trpel še pol leta, občasne blage do zmerne bolečine pa oškodovanec trpi še sedaj, gre za bolečine v hrbtu po zdrobljenem zlomu petega ledvenega vretenca z utesnitvijo spinalnega kanala, za bolečine po zdrobljenem zlomu stegnenice v kolenskem sklepu ter za bolečine v zdrobljenem zlomu skočnice in odkrhnjene petnice. Oškodovanec je bil vse skupaj hospitaliziran 33 dni, izpostavljen je bil manjšim dozam sevanja ob RTG, diagnostiki in kontrolah, opravljena je bila računalniška tomografija, magnetna resonanca, imel je nadkolensko longeto, dvakrat je bil operiran v splošni anesteziji, oba posega sta trajala nekaj ur, šlo pa je za zelo zahteven kirurški poseg, pri takšnih operacijah pa lahko pride do zelo resnih zapletov, ki se lahko kažejo tudi s popolno ohromelostjo oziroma paraplegijo. V času hospitalizacije je oškodovanec prejemal terapijo v obliki infuzije in injekcij, kar je neprijetno, prejel je dve dozi tuje krvi, prejemal je antibiotike širokega spektra, imel je vstavljen urinski kateter, tri mesece je prejemal sredstva proti strjevanju krvi v obliki podkožnih injekcij, izvajal je fizioterapijo, (vsega skupaj vsaj 50 fizioterapij), dva in pol meseca je nosil longeto, pol leta je uporabljal pri hoji bergle, zatem je še nekaj mesecev hodil z eno berglo, ki jo uporablja še sedaj. 7 x je bil v ambulantni kontroli pri lečečem kirurgu in 6 x pri lečem fiziatru, v letu 2020 je bil 13 x na ambulantni kontroli, 5 pri izbranem zdravniku, v letu 2021 8 x in v letu 2022 3 x, občasne zmerne do blage bolečine so trajna posledica poškodbe, ki jo je utrpel. Pri njem so nastale trajne posledice v smislu omejitev v vsakodnevnem življenju, ni več sposoben za dela, kjer je potrebna že nekoliko daljša hoja ali stoja, dvigovanje nekoliko težjih bremen, hoja po neravnem terenu. Tožnik je invalid III. kategorije tako, da lahko opravlja le lažja dela s skrajšanim delovnim časom do 4 ure na dan. Ni sposoben za nobeno športno aktivnost, ki se opravlja na noge, sposoben je za krajše sprehode oziroma kolesarjenje ter plavanje. Tožnik je ob samem padcu z velike višine nedvomno trpel zelo intenziven primarni strah oziroma smrtno grozo, saj se je zavedal, da je padel preživel, primarni strah je do prihoda v bolnišnico bil še intenziven, kasneje pa je bil razvit sekundarni strah pred terapevtskimi posegi in pred izidom zdravljenja, saj se je zavedal, da take poškodbe lahko pustijo hude trajne posledice (ohromelost oziroma paraplegija). Tako je intenziven sekundarni strah trajal teden dni nato pa še zmeren pol leta ter blag še nekaj mesecev. Prav tako ima na stegnenici in na hrbtu brazgotino, katero izvedenec ocenjuje kot estetsko ima pa zadebeljeno koleno in levi gleženj, pri daljši hoji pa lahko začne šepati. Oškodovanec je potreboval tujo pomoč in nego, ko je bil na berglah in okvirno še dva meseca, ter v manjšem obsegu še okrog pol leta, kasneje pa tuje pomoči oškodovanec več ni potreboval.

8Glede ne ugotovitve izvedenca, izpovedbo tožnika in upoštevaje primerljive primere ter starost tožnika, ki je ob škodnem dogodku bil star 58 let, trajanje in intenzivnost bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odškodnino v višini 35.000,00 EUR dosodilo prenizko. V tovrstnih primerih se namreč odmerja nekoliko višja odškodnina³ in zato sodišče druge stopnje zaključuje, da je primerna odškodnina iz naslova trajanja in intenzivnosti bolečin ter nevšečnosti tekom zdravljenja v višini 40.000,00 EUR.

9Nadalje pritožba upravičeno graja odmerjeno odškodnino za strah, saj je tožnik utrpel, po oceni sodišča druge stopnje, hud primaren strah ter strah za izid zdravljenja, ko se je zavedal možnosti, da bo lahko tetraplegik, zato meni, da je iz naslova strahu primerna odškodnina v višini 4.000,00 EUR.

10Glede na prej navedene trajne posledice, ki jih je tožnik utrpel, glede na starost tožnika ob škodnem dogodku 58 let, sodišče druge stopnje nadalje zaključuje, da je prav tako prenizko odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot jih je ugotovil izvedenec travmatolog in zato sodišče druge stopnje ocenjuje, da je potrebno iz tega naslova tožniku priznati odškodnino v višini 30.000,00 EUR.

11Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno dosodilo odškodnino iz naslova tožnikovih duševnih bolečin zaradi skaženosti, saj gre vendarle za starejšega moškega, ki ima večji del leta pokrito telo, tudi sama šepajoča hoja ni tako moteča oziroma je odškodnina iz tega naslova v višini 3.000,00 EUR, po mnenju sodišča druge stopnje, ustrezno ovrednotena.

12Skupaj je po oceni sodišča druge stopnje iz naslova nepremoženjske škode pravično odmerjena odškodnina tožniku v višini 77.000,00 EUR, kar predstavlja 53,78 povprečnih plač, zato je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo kot izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje (6. alineja 358. člena ZPP), upoštevaje že dosojeno odškodnino pred sodiščem prve stopnje in že plačano valorizirano odškodnino s strani toženke, je toženka dolžna tožniku plačati še odškodnino v znesku 16.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2022 dalje do plačila. V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

13Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je sodišče druge stopnje spremenilo tudi odločitev o stroških postopka tako, da je opredelilo nove deleže glede na drugačen uspeh strank v pravdi. Sodišče druge stopnje povzema pravilno odmerjene stroške s strani sodišča prve stopnje (40. in 41. točka obrazložitve), saj so slednji odmerjeni v skladu s 154. in 155. členom ZPP ter veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah.

14Do modifikacije zahtevka dne 7. 6. 2023 je tožnik uspel v 82,63%, zato mu je do takrat nastale stroške dolžna povrniti tožnica v tem obsegu in znašajo 2.282,45 točk. Od 7. 6. 2023 je tožnik uspel s 56,32% in je v tem obsegu upravičen do povrnitve stroškov, ki znašajo 659,78 točk oz. skupaj 2.942,23 točk, kar upoštevaje vrednost točke in 22% DDV znaša 2.153,71 EUR.

15Tožnik je upravičen še do potnih stroškov v višini 62,95 EUR (51,60 EUR + 22% DDV), sodne takse za postopek v višini 807,00 EUR in izvedenine v višini 780,00 EUR, oz. glede na povprečen uspeh postopka (69,47%) v višini 1.146,22 EUR.

16Toženka je upravičena do potnih stroškov za dva naroka, kar glede na njen povprečen uspeh v postopku 30,53% znaša 15,75 EUR.

17Po medsebojnem pobotu je toženka dolžna tožniku plačati stroške in nagrado nastalo pred sodiščem prve stopnje v višini 3.284,18 EUR oz. (glede na že priznane stroške s strani sodišča prve stopnje še znesek 2.209,81 EUR), kot izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje.

18Tožnik je s pritožbo uspel v 87%, zato je v tem obsegu upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za pritožbo v višini 875 točk, poročilo tožniku o uspehu pritožbe 20 točk (ostali stroški so zajeti v nagradi za sestavo pritožbe), 2% materialne stroške in 22% DDV ter sodno takso za pritožbo v znesku 807,00 EUR, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 1.283,50 EUR in je toženka dolžna povrniti tožniku, kot izhaja iz II. točke izreka sodbe sodišča druge stopnje (165. v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

¹ VSRS sodba II Ips 135/2019 z dne 5. 6. 2020.
² Povprečna neto plača v juniju 2023 je znašala 1.431,61 EUR (Ur. l. 92/2023).
³ II Ips 285/2014, II Ips 2/2013, II Ips 128/2013.