VDSS Sklep Pdp 561/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper plačilni nalog z dne 13. 6. 2023.

2Toženec se pritožuje zoper sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v ugovoru zoper plačilni nalog ni zatrjeval, da taksna obveznost ni nastala, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč da ni taksni zavezanec. ZST-1, ki je veljal v času vložitve tožbe, je v prvem odstavku 3. člena določal, da je taksni zavezanec tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Navedena določba je bila spremenjena šele po vložitvi tožbe, kar ne vpliva na to, da je bila ob vložitvi tožbe taksna zavezanka tožeča stranka. Pri vrednosti spornega predmeta, kot ga je določila tožeča stranka, in ob upoštevanju količnika 2,4, ki ga določa tar. št. 2311 ZST-1, je jasno, da je sodišče prve stopnje nepravilno odmerilo sodno takso, kar je dodatni pritožbeni razlog. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da odpravi plačilni nalog, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom presojalo toženčev ugovor zoper plačilni nalog za sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje z dne 13. 6. 2023 in ga pravilno zavrnilo. Skladno s prvim odstavkom 34. a člena (ZST‑1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadaljnji) je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je taksna obveznost nastala z vročitvijo sodbe in sklepa z dne 6. 6. 2023, kar je skladno s 3. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1, ki je veljal v času vložitve tožbe (enako določa sedaj veljavni ZST-1 v 4. točki prvega odstavka 5. člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo z novelo ZST-1D (Ur. l. RS, št. 204/2021) spremenjeni ZST-1 (48. člen ZST-1D).

6Sodišče prve stopnje je v sodbi in sklepu z dne 6. 6. 2023 določilo toženca kot sozavezanca za plačilo sodne takse v višini 13,74 % (drugi odstavek 3. člena ZST- 1). Toženec bi moral določitev taksnega zavezanca izpodbijati v pritožbi zoper navedeno odločbo. Zato navedb toženca, da ni taksni zavezanec, v pravnih sredstvih zoper plačilni nalog ni več dovoljeno uveljavljati.

7Toženec v ugovoru zoper plačilni nalog ni navajal, da sodna taksa ni bila pravilno odmerjena. Te navedbe v pritožbi zoper sklep o plačilnem nalogu zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).

9Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).