VSRS Sklep X DoR 160/2023-4

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je ugotovitev sodišča, da je sprememba IED dovoljenja, ki je bilo izdano povsem neodvisno od ugotovitve, ali dovoljena dejavnost predstavlja tveganja večjih nesreč, samostojna zaključena celota, za katero sme organ izdati odločbo, pravilna in skladna z načelom preventivnosti?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je v ponovljenem sojenju na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožnikovo tožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 35406-46/20189-64 z dne 25. 11. 2021, kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. in III. točka izreka).

2V obrazložitvi je navedlo, da je bilo z izpodbijano odločbo o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja odločeno le o delu zadev, o katerih je tekel postopek. Presodilo je, da je izpodbijana sprememba okoljevarstvenega dovoljenja samostojna zaključena upravna zadeva in jo sme toženka izdati kot samostojno odločbo, neodvisno od presoje, ali je naprava tudi obrat tveganja večjih nesreč in brez zahtevanih varnostnih pogojev, ukrepov ter postopkov, ki jih zahteva Direktiva Seveso III,¹ ter da bo toženka imela možnost zahtev iz Direktive Seveso III predpisati z dopolnilno odločbo oziroma v postopku novih sprememb okoljevarstvenega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi 78. člena Zakona o varstvu okolja ali na zahtevo stranke. Presodilo je tudi, da tožničine navedbe ni mogoče obravnavati kot tožbo zaradi molka organa in kot neutemeljen zavrnilo očitek, da je odločba nezakonita, ker je izdana v nasprotju s celovito presojo vplivov na okolje, ki je bila izdelana v postopku sprejemanja odloka o lokacijskem načrtu ter navedlo, da v obravnavani zadevi teh podzakonskih aktov ni treba uporabiti, zato vprašanje njihove ustavnosti oziroma zakonitosti ne more biti predmet tega postopka. Odločilo je tudi, da z izpodbijano odločbo niso bile kršene določbe Direktive 2001/42/ES² (v nadaljevanju Direktiva CPVO) in Direktive 2011/92/EU.³

3Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje, ali se lahko presoja ustreznost spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja za IED napravo, ne da bi se predhodno ugotovilo, ali sporna naprava predstavlja obrat tveganja večjih nesreč. S tem vprašanjem se je Vrhovno sodišče ukvarjalo že v sklepu št. X Ips 8/2023 z dne 5. 4. 2023, predlagateljica pa je izkazala dvom v to, ali je Upravno sodišče v obravnavani zadevi pravilno uporabilo stališča Vrhovnega sodišča iz navedenega sklepa. Odgovor na zastavljeno vprašanje je zato objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

¹ Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES, Ur. l. EU, št. L 197/1 z dne 24. 7. 2012.
² Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, Ur. l. EU, št. L 197/30 z dne 21. 7. 2001.
³ Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, Ur. l. EU, št. L 26/1 z dne 28. 1. 2012.