VSL Sklep I Cpg 30/2024

I. Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka predlagatelju v višini 1.386,22 EUR v roku 15 dni po prejemu sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude dalje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki družbi A. d. o. o. v roku 8 delovnih dni od dneva vročitve sklepa naložilo, da mora dovoliti predlagatelju postopka B. B. in njegovemu pooblaščencu ter pooblaščeni zunanji izvajalki C. C., D. d. o. o. Ljubljana vpogled v

- izkaz poslovnega izida za tekoče poslovno leto 2023 za obdobje 1. 1. 2023 do 30. 9. 2023,

- bilanco stanja na dan 30. 9. 2023,

- glavno knjigo za obdobje od 5. 3. 2023 do 30. 9. 2023,

- analitične kontokartice za vse konte sredstev iz obveznosti do virov sredstev tudi dobaviteljev in kupcev,

- izpiske vseh bančnih računov družbe s prometom v dobro in breme od 5. 3. 2022 do dneva vpogleda,

- knjige izdanih in prejetih računov za obdobje od 5. 3. 2020 do dne vpogleda,

- izdane in prejete račune od 5. 3. 2020 do dneva vpogleda,

- izpis registra osnovnih sredstev na dan 21. 12. 2021, 31. 12. 2022, 30. 6. 2023 in 30. 9. 2023,

- pogodbe z dodatki in stranskimi dogovori sklenjene med družbo in poslovodjem družbe v obdobju od 5. 3. 2020 do dneva vpogleda,

- pogodbe z dobavitelji, strankami in partnerji v obdobju od 5. 3. 2020 do dneva vpogleda, vključno z naročili oziroma naročilnicami,

- račune za nabavljene surovine za poslovna leta 2021, 2022 in 2023,

- dokazila o deležu odpadnega materiala pri proizvodnji izdelkov,

- sklenjene pogodbe o sodelovanju od 5. 3. 2020 do dneva vpogleda,

- kreditne posojilne in druge pogodbe z enakim učinkom, na podlagi katerih je družba najela dolžniški kapital v obdobju od 5. 3. 2020 do dneva vpogleda,

- pogodbe o zaposlitvi, podjemne pogodbe, pogodbe o prokuri, pogodbe o študentskem delu vključno z listom prisotnosti, izplačilom plač in drugih prejemkov v obdobju od 5. 3. 2020 do dneva vpogleda,

- dokumentacijo glede uporabe službenih vozil v službene in privatne namene od 5. 3. 2020 do dne vpogleda,

- izpis mesečnih blagajn od 5. 3. 2020 do dne vpogleda,

- pojasniti glede sprememb v registru osnovnih sredstev v času od 5. 3. 2020 do 30. 9. 2023,

- pojasniti odtujena, prodana in kupljena osnovna sredstva, drobni inventar, material ter davčno priznane in davčno nepriznane izdatke za čas od 5. 3. 2020 do dne vpogleda (I. izreka sklepa).

Kar je zahteval predlagatelj več, je sodišče prve stopnje zavrnilo, vključno z zahtevo za prepis, kopiranje in fotografiranje dokumentacije družbe na stroške nasprotnega udeleženca (II. izreka).

Odločilo še je, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške postopka predlagatelja v višini 1.116,30 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z obrestmi (III. izreka).

2Zoper takšen sklep se je pritožila nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in ZPP ter nepravilno uporabljenega materialnega prava ter višjemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3Na pritožbo je odgovoril predlagatelj, ki je predlagal, da višje sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi. Predlagal je tudi, da nasprotni udeleženki višje sodišče naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka, ki jih je tudi priglasil.

4Pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

5Kot izhaja iz postopka pred sodiščem prve stopnje, je predlagatelj družbenik 40 % deleža nasprotne udeleženke. Predlagatelj je 25. 9. 2023 podal zahtevo za pridobitev informacij, ki jih je tudi po svojih zmožnostih specificiral, vendar pa nasprotna udeleženka ni reagirala, niti ni sklicala skupščine.

6Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zahteva za dostop do informacij temelji na 512. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Družbenik ima na podlagi citiranega 512. člena ZGD-1 pravico do informacij in vpogleda v knjige in spise, kar mu mora poslovodja nemudoma dovoliti. Zahteva se sme zavrniti le, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. To je pravica družbenika do informacij in vpogleda ter je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Sodna praksa dopušča celo možnost, da to stori ob pomoči strokovne osebe z ustreznim znanjem.¹ Gre torej za pravico družbenika, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi, in jo je mogoče omejiti zgolj skladno s pogoji po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Torej le v primeru, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe. Družba mora izkazati, da bi ji s tem nastala tudi občutna škoda. Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno. Ob tem je trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga na družbi, škoda pa mora biti občutna, konkretizirana in verjetna, kar vse izhaja iz ustaljene sodne prakse.²

7Pritožnica nima prav, da je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve določb postopka, ko je odločalo izven naroka in zaradi tega ni zagotovilo kontradiktornosti postopka v zvezi s pravno odločilnimi dejstvi dejanskega stanja. Navaja, da je predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika v zvezi s posameznimi dejstvi in okoliščinami, ki jih sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo in ni obrazložilo, zakaj je ta dokazni predlog zavrnilo. Pritožnica pa niti v pritožbi ne pojasni konkretno, kakšna velika škoda bi družbi nastala zaradi posredovanih informacij (ali kakšno drugo dejstvo v zvezi z zahtevanim posredovanjem informacij) in kaj konkretno naj bi torej dokazovala z zaslišanjem zakonitega zastopnika. Enako velja za pritožbeno nekonkretizirane trditve glede zatrjevane predlagateljeve zlorabe pravice do informiranosti in kršitvijo načel vestnosti in poštenja. Pritožbeno sodišče se s takšnimi pritožbenimi razlogi ne more strinjati, saj iz odločbe sodišča prve stopnje izhaja, da se je opredelilo do navedb in dokazov, ki so bistveni za odločitev v tem postopku. Pritožnica namreč ni navedla, katero konkretno dejstvo naj bi z dokazom zaslišanja lastnega zakonitega zastopnika dokazovala, niti ne pojasni tega v pritožbi.

8Pritožnica navaja še, da je sodišče prve stopnje odločilo povsem tehnicistično, ko je določbo 512. člena ZGD-1 uporabilo, kot se glasi, brez da bi upoštevalo splošna pravila civilnega prava. Glede na ustaljeno sodno prakso, kot je bila opisana v zgornjih točkah te obrazložitve, takšne pritožbene navedbe ne držijo. Niti družba, niti sodišče, ne more presojati jasno zapisane določbe 512. člena ZGD-1 ob uporabi splošnih pravil civilnega prava, pač pa ob uporabi načel korporativnega prava, ki družbeniku omogočajo popolno informiranost, razen ob restriktivno zakonsko določenih izjemah, ki se jih tudi ozko razlaga. Kot že navedeno, družbenikova pravica do informacije je pravilo, njena odklonitev je izjema.

9Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje upoštevalo listine v angleškem jeziku, saj bi moralo pozvati nasprotno udeleženko na dostavo prevodov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bili dokazi, ki so bili predloženi v slovenskem jeziku, zadostni za njegovo odločitev, glede prevoda v slovenski jezik pa je na strani stranke, da takšne prevode zagotovi. Ne more se pritožnica, ki je sama predložila listine v tujem jeziku, ob profesionalnem zastopanju odvetnika, sklicevati na kršitev, da je sodišče ni pozvalo na prevod. Poleg tega iz določbe drugega odstavka 104. člena ZPP (in sodne prakse) dolžnost sodišča, da v primeru, ko listini v tujem jeziku kot dokazu ni priložen overjen prevod, stranko pozove, naj le-tega predloži, ne izhaja.³ V zvezi s tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se določbe 2. odstavka 104. člena in določbe 108. člena ZPP, ki urejajo vračanje vlog v tujem jeziku v popravo kot nerazumljive, nanašajo na primere, ko zaradi uporabe tujega jezika kot nerazumljiva šteje sama vloga, v obravnavani zadevi pa so vloge strank v slovenskem jeziku (nekatere priložene listine - kopije elektronske komunikacije - pa so v angleškem jeziku). Ob upoštevanju slednjega pa po presoji pritožbenega sodišča postopanje po 108. členu ZPP v primeru, ko je v tujem jeziku zgolj listina kot predloženi dokaz, ne pride v poštev. Tožeči stranki pa tudi ni bila kršena pravica do dokazovanja dejstev in tudi ne pravica do izjave ter enakega varstva pravic, saj se je sodišče prve stopnje do omenjenih listin vseeno (pravilno) opredelilo, kar izhaja tudi iz navedb pritožnice same.

10Glede pritožbenega razloga nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče odgovarja, da je zgolj pavšalen v smeri, da sodišče prve stopnje naj ne bi korektno povzelo navedb nasprotne udeleženke. Pri tem ne pove kaj konkretno ima v mislih, zato se pritožbeno sodišče o tem ne more izreči.

11Prav tako se po mnenju pritožnice sodišče prve stopnje naj ne bi ukvarjalo s pravnim interesom predlagatelja, kar pa pritožba ne pojasni podrobneje, kaj konkretno to pomeni. Kot že navedeno, je predlagatelj imetnik 40 % deleža nasprotne udeleženke in mu zato 512. člen ZGD-1 daje pravico do vpogleda v njeno dokumentacijo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pravni interes predlagatelja izkazan, da mu nasprotna udeleženka ozr. njen poslovodja, ki je tudi drugi družbenik, niso omogočili vpogleda in pridobitev (vseh) informacij, pomembnih za njegovo korporativno upravičenje, to je pregled nad poslovanjem družbe, katere družbenik je. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sicer komunikacija med poslovodjem pritožnice in predlagateljem poteka, vendar pa to ne pomeni, da je s tem v celoti zadoščeno pravici družbenika do obveščenosti in da zaradi tega ni podan njegov pravni interes za podajo predloga, ki ga obravnava sodišče. Pritožbena navedba, da sodišče ni raziskalo, ali je predlagatelj zahtevane informacije dobil, pa so povsem pavšalne, saj pritožnica sama s seboj prihaja v navzkrižje, ko je v postopku pred sodiščem prve stopnje navajala, da uveljavlja morebitne škodljive posledice za družbo (4. odstavek 7. strani odgovora na predlog), na drugi strani pa zatrjuje, da mu je posredovala zahtevane informacije. Pritožbeno sodišče pripominja, da iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je poslovodja pritožnice sicer nekatere informacije posredoval, ne pa vseh, ki jih je za uveljavljanje svoje vloge družbenika potreboval predlagatelj.

12Glede zlorabe pravic do informiranosti pa je sodišče prve stopnje podalo svoje razloge, katerim se sodišče druge stopnje povsem pridružuje. Navedbe, da sodišče tega ni raziskalo, pa ne vzdržijo presoje, saj iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja ravno obratno (5.- 8. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

13Glede prepozne vročitve dopolnitve predloga družbenika nasprotni udeleženki pritožbeno sodišče odgovarja, da se predlog nanaša izključno na opredelitev vrednosti predmeta in da s tem, da ji je bila vročena skupaj z izpodbijanim sklepom, ni bila kršena njena pravica do izjave,⁴ saj v pritožbi niti konkretno ne navede, o katerih dejstvih se ni mogla izreči zaradi postopanja sodišča prve stopnje. Izjema je le glede stroškov postopka, ko nasprotna udeleženka konkretno navede, da ni imela možnosti izjave na dopolnitev vloge s strani predlagatelja z dne 6. 11. 2023 in s katero je sodišče na podlagi predloga predlagatelja določilo vrednost spora in s tem v zvezi stroške postopke, ki jih mora plačati, in s tem se nasprotna udeleženka ne strinja. Nasprotna udeleženka pa niti v pritožbi ne pojasni, kakšna bi naj bila ustrezna opredelitev vrednosti spora, tako njenih navedb ni mogoče preizkusiti.

14Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). V kolikor stranka morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve,⁵ kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi.⁶

15Pritožba nasprotne udeleženke glede vse na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), prav tako pa niso podani navajani pritožbeni razlogi, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo ( 2. točka 365. člena ZPP).

16Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato mora predlagatelju povrniti njegove stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni stroški predlagatelja za odgovor na pritožbo tako znašajo 1875 točk za nagrado za redno pravno sredstvo (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), 22 odstotkov DDV na odvetniške storitve, skupaj 1.386,22 EUR.

¹ Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 75/2010 z dne 27. 1. 2011, 8. in 9. točka.
² Glej VSRS III Ips 75/2010, VSL I Cpg 692/2021.
³ Glej II Cpg 1083/2017 z dne 25. 5. 2015 in II Cpg 2008/2014 z dne 27. 3. 2018 in Ude, L., in ostali, v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba 2010, str. 422.
⁴ Smiselno glej tudi Zobec, J., in ostali, v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba 2010, str. 241.
⁵ Primerjaj: USRS sklep Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (2. točka obrazložitve).
⁶ Primerjaj: VSRS sklep III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018 (29. točka obrazložitve).